Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Ko oblasti sploh ni

Peter Božič
Ko oblasti sploh ni Novo
21,00 € 21,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 0,63 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Beletrina
Zbirka Beletrina
Leto izdaje 2022
ISBN 978-961-284-858-3
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.

Tehnične lastnosti
trda vezava
21,2 x 14,2 cm
290 g
141 strani
Tip knjige
biografija
Kategorije
biografije in spomini
slovensko leposlovje

Povej naprej

Založnik o knjigi

Doslej neobjavljeni spominski zapisi pisatelja in enega glavnih predstavnikov absurdne dramatike pri nas Petra Božiča (1932–2009) Ko oblasti sploh ni nas popeljejo v Ljubljano petdesetih in šestdesetih let 20. stoletja, predvsem v družabno življenje umetnikov. Letos namreč mineva 90 let od rojstva tega angažiranega in politično dejavnega intelektualca, ki je med drugim deloval kot knjižničar, učitelj, samostojni književnik, novinar in urednik. Med njegova najbolj znana dela sodijo romani Izven, Jaz sem ubil Anito, Očeta Vincenca smrt ter drame Križišče, Obisk stare mame, Panika, Španska kraljica in Šumi. Božič je prejemnik Župančičeve nagrade, nagrade Prešernovega sklada in državnega odlikovanja Srebrni častni znak svobode RS. Urednica knjige Tina Vrščaj dodaja, da »knjiga avtorjevih spominov na boemsko mladost Ko oblasti sploh ni, ki jih je po naključju odkril Jurij Hudolin, v javnost prihaja ob ravno pravšnjem času, da počastimo obletnico. S to knjigo se bralec prestavi v petdeseta leta in zazdi se mu, da skupaj z najpomembnejšimi ustvarjalci tistega časa poseda v ljubljanski kavarni. »Edino še sočno besedo,« piše Božič, »si našel tukaj in na straniščih. To so bila tako pusta in siva leta, kar zadeva žmohtnost življenja, besed in misli, ki so njegov edini izraz, da bi bila puščava Gobi pravi prijetni oddih za srce in za oko.« 

Bralec dobi vpogled v pisateljsko eksistenco sredi kulturne politike Titovega režima, ko je bilo nekako tako, »da stvari živijo v več načinih, v več oblikah in so si za oster in logičen razum celo v čistem nasprotju«. Knjiga je pravo literarno pohajkovanje med raznimi lokali, kot so (bili) Mesing, Pod Skalco, Rio, Šumi, Union in Pri Mraku, pri tem pa se družimo na primer z avtorjem in zapisovalcem Petrom Božičem, pesnikom Gregorjem Strnišo, literarnim zgodovinarjem in filozofom Tarasom Kermaunerjem, pisateljema Vitomilom Zupanom in Marjanom Rožancem, pa še s kom, ki zaide v pisano in pogosto od debate razgreto družbo. Kot nekje zapiše Božič, so bili bifeji in kavarne »zares središče življenja, kjer so se artikulirale misli in besede in kjer ni bilo nobene politične klišejske latovščine«. O naslovni oblasti pa avtor sčasoma spozna, da sploh ni tako zanesljiva in vseprisotna, kot se zdi, včasih je preprosto ni. 

Recenzija Bukla

Povojni čas petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja je bil obdobje, ko je javno življenje v Sloveniji, »torej tisto, kar življenje sploh je«, dogajalo predvsem v bifejih. To pa je bil tudi čas človeškega in ustvarjalnega formiranja Petra Božiča (1932–2009), vseskozi angažiranega intelektualca, znanega predvsem kot predstavnika absurdne dramatike, a tudi pisatelja (romani Izven, Jaz sem ubil Anito, Očeta Vincenca smrt itn.). Zbirka njegovih literariziranih avtobiografskih zapiskov Ko oblasti sploh ni, napisana v letih pred njegovo smrtjo, nekako na prelomu tretjega tisočletja, je bila najdena posthumno (via Jurij Hudolin), v njej pa Božič postreže s pisano paleto ljubljanskega kulturnega živ­ljenja, ki je potekalo v nekdaj znamenitih lokalih, od Mesinga do Čarlija in od Uniona do Ria. Tam se je vsakodnevno zbirala kulturna srenja, tam jih je zalezovala oblast in jih nadzorovala, Božič pa je, kot nekdo, ki se je v ta svet šele prebijal, z navdušenjem spremljal že takrat karizmatične intelektualce od Tarasa Kermaunerja do Dominika Smoleta. Stran za stranjo nam tako postreže z »legendarnimi« anekdotami iz tistih časov, od tega, kar je posamezen kulturnik naredil, pa do tega, kaj je napisal ali rekel. Pomenljivi spomini na nekdanjo slovensko kulturno sceno.

Samo Rugelj, Bukla 168

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...