Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Nekropola (roman v stripu)

Jurij Devetak, Boris Pahor
Nekropola (roman v stripu)
29,99 € 29,99 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 0,90 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Mladinska knjiga
Leto izdaje 2022
ISBN 978-961-01-6536-1

Tehnične lastnosti
trda vezava
24,5 x 17,5 cm
500 g
168 strani
Tip knjige
strip
Kategorije
leposlovje
biografije in spomini
leposlovje > strip
slovensko leposlovje

Povej naprej

Založnik o knjigi

Roman v stripu Nekropola je po znamenitem avtobiografskem romanu Borisa Pahorja, ene osrednjih osebnosti evropske kulture, ustvaril mladi, tržaški umetnik Jurij Devetak. S svojo likovno govorico in izjemno risbo je spojil večplastnost zgodbe v atmosfersko bogato in ubrano celoto.

V romanu Nekropola je pisatelj, ki je z držo odgovornega intelektualca vedno svaril pred pozabo zgodovine in opozarjal na poskuse kratenja človekovih in narodnih svoboščin in pravic, popisal izkušnjo življenja v koncentracijskih taboriščih.

Nekropola kot osupljivo pričevanje in mojstrska ubeseditev

Roman je izšel leta 1967, začenja pa se s pisateljevim obiskom spominskega parka ob koncentracijskem taborišču Natzweiler-Struthof, potem popisuje še svoja doživetja v drugih taboriščih (Dachau, Bergen-Belsen …), v katera je bil poslan po aretaciji.

Roman Nekropola je doživel potem, ko so ga odkrili v Franciji in Nemčiji, velik odmev in priznanje v svetu, sčasoma pa tudi doma in v sosednjih državah. Boris Pahor je morda prejel največje priznanje prav od Italijanov, ki so mu za ta roman podelili prestižno nagrado Premio Napoli. Nagrada je predstavljala med drugim tudi simbolno priznanje zločinov, storjenih nad slovenskim prebivalstvom pod italijansko okupacijo.

Sporočilo in poslanstvo Nekropole – v umetniškem stripu:
Nekropola je po mnogih prevodih in odzivih sodeč eno najbolje napisanih pričevanj o taboriščnem življenju v svetovni literaturi. S svojim pomembnim sporočilom, svarilom pred novimi vzniki totalitarizmov, je močno nagovoril tudi mladega tržaškega umetnika, ilustratorja Jurija Devetaka (1997), ki mu je uspelo prepričljivo ujeti duha prozne predloge. Ilustrator se je pri tem izognil neposrednim opisom taboriščne tematike, »v svoji zgodbi sledi predvsem avtorju, a gre do dna taboriščnega nihilizma in prevzame poslanstvo, posredovati pisateljev poklon 'ponižanim kostem',« kot je svoje vtise ob prvih skicah strnil avtor spremnega besedila k stripu Zdravko Duša.

Recenzija Bukla

Nekropola je najbolj znan roman Borisa Pahorja (1913–2022), ki po 55 letih od izida leta 1967 ostaja klasika leposlovne izpovedne literature. Z njo je Pahor na področju memoarov iz koncentracijskih taborišč, ki jih je izkusil na lastni koži, stopil ob bok svetovnim klasikom tega žanra, kot sta italijanski pisatelj Primo Levi in madžarski nobelovec Imre Kertész. Njegova izpovedna moč je pred časom spodbudila mladega tržaškega umetnika in ilustratorja Jurija Devetaka (1997), da ga je zdaj prelil še v občuteno izrisan stripovski roman. Ta je izšel ob Pahorjevem 109. rojstnem dnevu, ki ga sicer ni dočakal, je pa potrdil zasnovo in glavne rešitve stripa, ki temelji na črno-belih ilustracijah, iz katerih buhti apokaliptičnost taboriščnega življenja na eni strani, na drugi pa bralca pomenljivo nagovarjajo premišljeno izbrani citati iz romana, ki še poglabljajo vizualno dimenzijo dela. Izvirni pripovedni koncept je hkrati tako adaptacija kot tudi rekonstrukcija, z njo pa Nekropola dobiva novo podobo, ki bo – upajmo – nagovorila tudi mlado generacijo. Ob izidu tega stripovskega romana je izšel tudi vnovični ponatis klasične izdaje romana Nekropola.

Samo Rugelj, Bukla 168

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...