Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Karel I.

Zadnji slovenski cesar
Gregor Antoličič
Karel I. Novo
34,99 € 34,99 € Prihrani 0,00 €
Rok dobave 2-10 delovnih dni, na zalogi pri dobavitelju

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Mladinska knjiga
Leto izdaje 2022
ISBN 978-961-282-554-6
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Soavtor Tamara Griesser-Pečar, Stjepan Matković, Aleš Maver, Renato Podbersič, Miha Preinfalk, Andrej Rahten, Miha Šimac, Marko Trogrlić

Tehnične lastnosti
trda vezava
24 x 16 cm
750 g
280 strani
Tip knjige
zbornik
Kategorije
biografije in spomini

Povej naprej

Založnik o knjigi

Zanimivo in fotografsko dokumentirano delo Slovencem prvič predstavlja vladarja Karla I. in razburkano obdobje prve svetovne vojne in razpada habsburške monarhije. Zato lahko cesarja Karla I., zadnjega avstro-ogrskega in slovenskega cesarja, po njegovi pomembnosti in vplivu na razvoj Slovencev postavljamo ob bok bolj znanima Francu Jožefu in Mariji Tereziji.

Bralec bo dobil nazoren vpogled v življenje cesarja Karla in njegov čas, ko je predvsem prva svetovna vojna krojila usodo človeštva in ob svojem koncu pripeljala do trenutka, ko se je po dobrih 700 letih končala vladavina Habsburžanov. Neugodne politične razmere, vojna, predvsem pa želja politikov in ljudskih množic po korenitih družbenih spremembah so na koncu prve svetovne vojne ustvarili napeto ozračje in zahteve po korenitih spremembah.

V vojni svetovnih razsežnosti je z vso silovitostjo znova privrel na dan ključni problem države – nacionalna trenja; tem pa so se pridružile še tipične zagate dolgotrajne vojne – pomanjkanje, pomankanje in še enkrat pomanjkanje. 
Mnogi zgodovinarji Karla I. v tem kontekstu obravnavajo kot stečajnega upravitelja mnogonarodne monarhije, ki je bila že dalj časa obsojena na propad, z izbruhom prve svetovne vojne in smrtjo cesarja Franca Jožefa, pa je ta propad postal neizbežen. Karel I. je izgubil prestol, na koncu je moral celo v izgnanstvo na Madeiro, kjer je umrl 1. aprila 1922.

V biografiji zadnjega »slovenskega« cesarja Karla, ki je v svojem kratkem življenju in še krajši vladavini izjemno pomembno krojil tudi usodo Slovencev. Pričujoča monografija obravnava tudi to prelomno obdobje zgodovine, ko so se naši predniki odločili, da krenejo po novi, jugoslovanski poti.

Knjiga obravnava tudi obdobje delovanja Otona, zadnjega prestolonaslednika habsburške monarhije, oziroma njegovo udejstvovanja znotraj Panevropskega gibanja, ki je podprlo osamosvojitvene težnje držav vzhodnega bloka konec 80-ih in v začetku 90-ih let 20. stoletja. Kot član Evropskega parlamenta je podprl tudi slovenske težnje po osamosvojitvi in npr. Francetu Bučarju omogočil, da je lahko januarja 1988 kot prvi Slovenec nagovoril Evropski parlament.

Šele 100. obletnica smrti cesarja Karla, ki smo jo obeležili aprila 2022, je povezala zgodovinarje, ki so se sicer že ukvarjali s posameznimi vidiki njegove vladavine oziroma življenja, da s skupnimi močmi napišejo celovito Karlovo biografijo. Njeni avtorji so ugledni slovenski in hrvaški zgodovinarji: Gregor Antoličič, Tamara Griesser-Pečar; Stjepan Matković, Aleš Maver, Miha Preinfalk, Renato Podbersič, Andrej Rahten, Miha Šimac in Marko Trogrlić.

Recenzija Bukla

Karel I. Habsburško-Lotarinški, zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj (1887– 1922), je bil pravzaprav tudi zadnji slovenski cesar. Zato je bila stoletnica njegove smrti primerna priložnost, da v okviru življenjepisov Cankarjeve založbe dobi samostojno monografijo, seveda s poudarkom na tem, kar je imel Karel I. opraviti na tukajšnjih tleh. To je kot primer sodelovanja slovenskih in hrvaških zgodovinarjev uredil zgodovinar Gregor Antoličič (1988), specializiran za obdobje prve svetovne vojne (tudi avtor knjige Leta strahote), ki je tudi prispeval eno od preglednih besedil (Cesar v vojni). Monografija je zastavljena tako, da so avtorji skušali vsak s svojim prispevkom osvetliti in preučiti eno od pomembnih poglavij cesarjevega življenja, katerih naslovi so: Karel kot naključni cesar in Spomini tesnega sopotnika Emerika Schonta na cesarja (avtor Miha Preinfalk), Karel in njegova soproga Cita in Cesar med vojno in mirom (Tamara Griesser-Pečar), Cesar Karel na soškem bojišču (Renato Podberšič), Karlovi restavracijski poskusi (Andrej Rahten) ter Od navdušenja nad cesarjem do njegove pozabe (Miha Šimac). Knjiga o vladarju, ki je bil kot vsak slehernik ujet v kolesje zgodovine, saj je imel nanjo le posreden vpliv.

Samo Rugelj, Bukla 169

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...