Absolutno preveč

Založnik o knjigi

Dragocen uvid v ozadje težke mladostniške bolezni

Dnevnik Eneje Kobal nas vodi po meandrih težke mladostniške bolezni, ki je izvirala iz na videz povsem nedolžne skrbi za zdravo prehrano, kmalu pa se je razrasla v vseobsegajočo obsesijo po nadzoru nad hrano in številko na tehtnici. V mladem dekletu se je odvijala borba med željo po ozdravitvi in težnjo po nadzoru, v kateri je preko različnih vzponov in padcev zmagala iskrena želja po zdravem odnosu do hrane in življenja. Ob tem so ji stali ob strani starši, učitelji, prijatelji in zdravstveni delavci, v najtežjih trenutkih pa zlasti njen pes Tes. Dnevniški zapisi, ki zajemajo kar štiri leta, pričajo o neverjetni moči duha in izjemnem pogumu dekleta, ki je z veliko voljo premagalo anoreksijo.

Dnevniške zapise je mlada pisateljica Eneja Kobal začela pisati še pred boleznijo, v času notranjega nemira, ko so njeno življenje zaznamovali težki trenutki: smrt obeh starih očetov, slovo od ljubljenega psa Ursa in spopadanje z žalostjo. Vso to žalost je avtorica prelila v svoj dnevnik, v katerem bralcu zaupa, da niti prihod novega pasjega mladička Tesa niti prijateljstvo z njenima najboljšima prijateljicama nista mogla vedno biti protiutež tej žalosti. Začela se je je polaščati težnja po nadzoru nad hrano; sprva želja po zdravih količinah in zdravi izbiri jedi je postopoma prerasla v obsesivno tehtanje in občutke zadovoljstva ob nižji številki na tehtnici. Okolica je hitro opazila spremembe v njenem čustvenem in fizičnem stanju in za mlado dekle se je začelo zelo naporno in izčrpavajoče obdobje boja med glasom razuma in okolice, ki ji je želela pomagati v stiski, ter notranjim glasom, ki ji je narekoval odrekanje hrani. Diagnozo anoreksije nervoze, ki so ji jo postavili zdravniki, je poimenovala Pošast. V dnevniških zapisih z veliko iskrenostjo opisuje sobivanje s Pošastjo, ki ji počasi jemlje vse lépo in zaradi katere je primorana oditi na zdravljenje v Ljubljano. A z neznansko voljo in pogumom ter brezpogojno podporo družine, prijateljev in zdravstvenih delavcev uspe Eneji to, kar mnogim dekletom v podobni situaciji žal ne: premagati težave, obvladati bolezen in znova najti smisel v življenju.
Pričujoči dnevniški zapisi so bogat in dragocen dokument borbe s to vedno pogostejšo boleznijo sodobnega časa. Iskrena pripoved in pogled na anoreksijo skozi oči mladega dekleta pa predstavljata neprecenljiv vir informacij za vse, ki so se znašli v primežu prehranskih motenj.