Penelopin prt

Recenzija Bukla

»Mene pa je bolj kot Odisej in njegove blodnje, avanture in zvijače privlačila Penelopa ...« Gantar, letošnji Prešernov nagrajenec, je v knjigah Utrinki ugaslih sanj (2005) in Zasilni pristanek (2011) opisal prvo tretjino svojega življenja, od rojstva do smrti očeta, ki je bil njegov mentor in vzor moralne pokončnosti. Penelopin prt je nadaljevanje opisa življenjske poti, hkrati pa vračanje v preteklost, v vse tiste dogodke in trenutke, ki so bili ključni in mu še danes ne dajo miru. Knjiga je preplet osebnih spominov, akademskih dosežkov in aktualnega dogajanja tistega časa, pa tudi današnjega (npr. petkovi kolesarski protesti). Opisuje pa tudi svojo globoko ljubezen do klasične filologije in kako jo je delil naprej (s svojimi študenti). »Torej v naši družbi in v našem okolju vendarle ni vse tako brezupno in brezizhodno, kot se nam večkrat rado dozdeva. Še se najdejo posamezniki, ki jim ni vseeno, še so ljudje, ki si nekaj upajo in ukrepajo in se zavestno postavljajo po robu pojavom prevladujočega pišmeuhovstva, zastrašujoče uničevalnosti in nihilizma.« Kajetan Gantar je nedvomno eden teh ljudi, saj je svoje življenje posvetil področju, ki ga današnji svet ne vidi kot uporabnega in ga režim pogosto želi odpisati. Gantar pa je neukročen in neukrotljiv pokončnež, ki je vztrajal v areni. In še je upanje ...

Ajda Vodlan, Bukla 164

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.