Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Tokrat bo drugače

Saša Kveder
Tokrat bo drugače
27,90 € 27,90 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 0,84 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Buča
Leto izdaje 2023
ISBN 978-961-7114-33-1
Ilustracije Jan Kveder

Tehnične lastnosti
mehka vezava
20 x 14,5 cm
440 g
330 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje
biografije in spomini
biografije in spomini > avtobiografija
slovensko leposlovje

Povej naprej

Založnik o knjigi

V knjigi spremljamo pot fanta od dojenčka v pižami z žiraficami do odraslega moškega, ki se je nekje na tej poti brez očitnih razlogov izgubil in se prepustil lažni tolažbi drog. Skozi zgodbo se nam odstira vsa beda zasvojencev z drogami, obenem pa tudi neskončna ljubezen matere do otroka.

Skupaj z materjo Sandro popotujemo po temačnih zakotjih in slepih ulicah življenja, ki si jih nihče od nas v resnici ne želi spoznati: centri za odvajanje od prepovedanih drog, komune, psihiatrične ustanove, zapori, lokali in lokacije, kjer se smrt prodaja v majhnih odmerkih. Skupaj z njo se bojimo za Jona, gojimo upanje, da mu bo ob novi priložnosti vendarle uspelo, in začutimo žalost, nemoč in grozo, ko se vsak in vsakršen poskus, da bi Jon stopil na lepšo, polnejšo, zdravo pot, izjalovi. Skozi zgodbo, ki se vrti v vse globljo spiralo Jonove odvisnosti, se nam odstira vsa beda zasvojencev z drogami, obenem pa tudi neskončna ljubezen matere do otroka, ljubezen, ki ne bo nikoli umrla in ki bo po še tako globokem dnu znova zanetila iskrico upanja, da bo tokrat drugače.

Mnenji o knjigi:

“Ta knjiga je lahko zelo koristna za vse tiste, ki ne razumejo, kako težka in uničujoča je odvisnost od drog kot individualni in družbeni problem.” (Dr. Zoran Milivojević, psihoterapevt / iz spremne besede)

“Upam, da bo vaša izpoved našla pot do pravih ljudi. Lahko se vživim v bolečino starša, ki po kapljicah izgublja stik z otrokom in ga opazuje, kako drsi v prepad kljub pomoči in pripravljenosti družine za pomoč. Ganila me je ta strašna nemoč pomagati nekomu, ki ni zmožen prijeti za rešilno vrv in ki raje izbere počasen propad kot pa da bi se poskušal odločiti za življenje. Ves čas sem si želela, da bi razumela tudi sinovo plat. Verjamem, da si to srčno želi vsaka mati, a včasih ne dobimo odgovorov. Vsaj takrat ne, ko bi jih potrebovali. (dr. Sanja Rozman, psihoterapevtka)

O avtorici:

Saša Kveder je mati, ki se že poldrugo desetletje bori z odvisnostjo svojega 33-letnega sina edinca. Po poklicu je magistrica dizajna (smer notranje oblikovanje). Živi in dela v Ljubljani.

Prvenec Tokrat bo drugače je napisala na podlagi dolgoletnih izkušenj. Odločila se je, da svojo zgodbo in zgodbo svojega sina predstavi javnosti in družinam s podobnimi problemi, z željo, da njena izkušnja pomaga še komu, ki se morda v podobnih okoliščinah počuti nemočnega in osamljenega. Da bi pridobila moč in znanje, da pomaga sebi in sinu, se je več let izobraževala ter pridobila veščine na področju NLP – nevrolingvističnega programiranja in TA – transakcijske analize.

Avtorica o nastajanju knjige:

“Ni bilo lahko odstreti tančice in vas, bralce, povabiti v svoj intimni svet, še posebej če zadeva tisto plat življenja, ki je čustveno najbolj občutljiva: lastnega otroka, obenem pa pisati še o tem, kar je boleče, pretresljivo, šokantno, žalostno, pisati o občutljivi temi, ki je žal še vedno stigmatizirana v naši družbi. Vendar je o tem pomembno spregovoriti, kajti molk, sram in obup ne rešijo ničesar. Zavedam se, da kljub mnogim izgubljenim bitkam sinov boj še ni končan. Čeprav se počutim kot v začaranem krogu, mi je vsak trenutek z njim dragocen.”

Zahvala:

“Da je to besedilo izbruhnilo iz moje ranjene, notranje samote, je bil boleč proces: ponovno odpiranje skozi dobro desetletje nekoliko zaceljenih ran in podoživljanje tistih dni, ki so me globoko prizadeli in užalostili, sta me ponovno vrnili v preteklost, ki sem jo hotela pozabiti ali vsaj prelepiti z obližem časa. Treba je bilo zbrati mnogo poguma, odločnosti in vztrajnosti. Zato sem globoko hvaležna vsem, ki so me iskeno vzpodbujali, inspirirali in pripomogli k izdaji knjige. /…/ Hvala vsem bralcem za vaš dragoceni čas in priporočila v branje, hvala, ker niste brezbrižni, ker vam je mar!”

Saša Kveder je mama, ki ne preneha upati, da ‘bo tokrat drugače’.

Recenzija Bukla

»Dokler ne bo sam okusil popolnega dna, ne bo spremembe.« Romaneskni prvenec avtorice je pretresljiva izpoved uspešne ženske, matere sina, ki ima za seboj dolgo in težko odvisniško pot. Danes triintridesetletni sin zaključuje večletno zaporno kazen na Dobu, in kot sam zapiše v ganljivem zaključku pripovedi, je tokrat resnično motiviran za spremembo tako kot še nikoli in si želi najbolj človeških stvari: dekle, otroke, družino, življenje. Kot najstnik je začel z marihuano, nadaljeval s trdimi drogami, večkrat pristal na cesti, obljubljal spremembe sebi in drugim (tokrat bo drugače), jih prelomil, zopet pristal na cesti, v zaporu ... Ko beremo njuno življenjsko pot, lahko že v njegovem otroštvu vidimo vzorce upiranja sistemu, avtoriteti in predvsem umikanja odgovornosti. Toda, kdo je kriv? Najlažje je pokazati s prstom: kriva je babica, ki ga je razvajala, kriv je odsoten oče ... Vprašanje krivde, ki si ga avtorica (kot mama) za življenja (ne)posredno večkrat zastavi, razreši Jon sam: »Mami, to je moje življenje.« In tako jo »odreši soodgovornosti. Ji da dovoljenje, pravico, da izstopi iz neznosne igre manipuliranja, sočutja, laži, ljubezni, obljub, izdaje zaupanja, nemoči.« Težka zgodba, napisana na berljiv način, po eni strani prikaže intimno usodo človeka posameznika in njegov uničujoč vpliv na družino, bližnje, hkrati pa gre za širšo družbena tematiko, ki jo v spremni besedi naslovi tudi dr. Zoran Milivojević. Jasno je, da naš družbeni sistem ne deluje: Jonu socialne in zdravstvene ustanove na dolgi rok ne pomagajo, materi pa je najlažje, ko je sin na varnem – v zaporu. Branje je izhodišče za širši družbeni razmislek, kaj delamo kot družba: ali zares pomagamo posamezniku v stiski? Mu zares želimo pomagati ali iščemo lastno moralno uteho v tem, da opravimo dolžnosti, ki nam jih nalagajo zakoni, sicer pa ga prepustimo samemu sebi, njegovi volji po preživetju, njegovemu iskanju motivacije, da se upre drogam?

Ajda Vodlan, Bukla 171–172

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...