Delo

Recenzija Bukla

Večina odraslih ljudi zahodne civilizacije na posamezen delovni dan hodi nekam v službo, tam dela približno osem ur, s prihodki pokriva svoje osnovne življenjske stroške, s pre­ostalim denarjem pa si potem privošči še kaj dodatnega. V principu so naši prihodki višji kot pri prebivalcih Azije, večinoma delajo odrasli ljudje, mladoletni pa ne, le malo pa jih še dela v osnovnih dejavnostih, kot je denimo kmetijstvo. Seveda pa se je status dela v zadnjih osmih stoletjih dramatično spreminjal, kar v svoji knjigi analitično popisuje Andrea Komlosy, profesorica na Oddelku za ekonomijo in socialno zgodovino Univerze na Dunaju. Avtorica si je svojo monografijo zamislila inteligentno, saj bralcu ni postregla z evolucijo dela kot dinamičnega, vseskozi spreminjajočega se družbenega procesa, temveč je za osnovo vzela nekaj pomembnih letnic, ki poleg uvod­nega poglavja, v katerem predstavi svoj model, pomenijo ključne prelomnice v knjigi (to so leta 1250, 1500, 1700, 1800, 1900 in 2010, knjiga je izvirno izšla leta 2014), potem pa znotraj poglavij naprej predstavi obstoječo globalno družbeno situacijo, tedanje ekonomske (globalne) centre moči, na tej osnovi pa potem izpiše prevladujoče oblike dela, ključne menjalne izdelke, razmerja med deležniki v tem procesu znotraj posameznih območij/držav ter razmerja v kupni moči glede na različne dele sveta. Knjiga se sklepa z analizo globalne družbe po prejšnji gospodarski krizi, ko se je že napovedoval velik družbenoekonomski preobrat z vzponom Kitajske na čelu, ki zdaj v času pandemije še pridobiva pospešek. Pomembno interdisciplinarno delo.

Samo Rugelj, Bukla 162

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.