Nevidne

Založnik o knjigi

Zanašanje na statistične podatke in rezultate raziskav je odločilno za načrtovanje javnih politik na tako pomembnih področjih, kot so dodeljevanje sredstev za spodbujanje ekonomskega razvoja, izboljševanje zdravstvenega varstva in nege ter zavzemanje za dvig ravni izobraževanja. Vendar pa večina podatkov, ki so osnova za odločanje, spregleda spol kot tak, saj temelji na prepričanju, da je osnova za večino merjenj moški spol, ženski pa je nekaj atipičnega in postranskega. Zato sta pristranskost in diskriminacija vgrajeni v naš družbeni sistem na vseh ravneh, ženske pa zaradi njunih zahrbtnih posledic plačujejo ogromno ceno v višji porabi svojega časa, lastnih finančnih sredstev, včasih pa tudi zdravja in življenja samega.

Priznana zagovornica žensk in ženskih pravic Caroline Criado Perez, brazilska raziskovalka, dolgoletna publicistka in aktivistka, ki deluje v Veliki Britaniji, je v svoji večkrat nagrajeni knjigi Nevidne, raziskala šokantne vzroke za spolno neenakopravnost. Preiskala je vse sfere človekovega življenja, od različnih delovnih mest, prek domačih in javnih prostorov ter pokazala na nevarne vzorce pri pridobivanju podatkov, na podlagi katerih potem temeljijo odločitve ter njihove posledice na življenja žensk.

Knjiga Nevidne je napisana na osnovi stotin študij z vsega sveta, gre pa za energično, ostro in domišljeno delo, ki velja za prelomno na svojem področju.

»Najvišje police na omarah so še vedno narejene tako, da jih lahko doseže moški, ne pa povprečno velika ženska.« – Irena Štaudohar, publicistka in avtorica uspešnice Kaj hoče ženska?

»C. Criado Perez ima genialen dar, da vidi stvari, ki jih ljudje spregledamo, in tako pripelje nevidne ženske iz sence na ­svetlo.« – The Guardian

Nagrada Royal Society Science Book Prize in nagrada za poslovno knjigo leta Financial Timesa in McKinseyja

»Preberite to knjigo, potem pa mi recite, da je patriarhat samo plod moje domišljije!« – Jeanette Winterson

o avtorici

Caroline Criado Perez, rojena 1984 v Braziliji, je britanska avtorica, novinarka in aktivistka. Diplomirala je na Oxfordu ter razvila zanimanje za jezik in spol ter napetosti, ki izvirajo iz medsebojnega razmerja. S svojo drugo knjigo Nevidne: kako vrzeli v podatkih in raziskavah oblikujejo svet po moški meri, je izpisala prelomno delo na tem področju. Z njim je doživela mednarodni preboj; knjiga je prevedena v trideset jezikov, zanjo pa je prejela tudi nekaj odmevnih nagrad.

Odlomek

»Morda bi si mislili, da so človeška okostja, gledano nepristransko, bodisi moška ali pa ženska, in zato izvzeta iz razmišljanja, naravnanega po moški meri. A bi se motili. Več kot sto let je veljalo, da je vikinško okostje iz desetega stoletja, znano kot 'bojevnik iz Birke', moški – čeprav je njegova medenica po vsem videzu ženska –, ker je bil pokopan skupaj z zbirko orožja in s parom žrtvovanih konj. Vsebina tega groba je kazala, da je bil v njem pokopani človek bojevnik – bojevnik pa pomeni, da je bil moški (arheologi so številne omembe bojevnic v vikinškem izročilu pripisovali 'mitskim olepšavam'). A čeprav pri določitvi biološkega spola argument orožja očitno prevlada nad argumentom medenice, pa ne more prelisičiti DNK-ja, in tovrstna preiskava leta 2017 je potrdila, da gre pri vikinškem okostju tudi v resnici za posmrtne ostanke ženske.« – iz knjige

O KNJIGI V DRUGIH MEDIJIH

O knjigi, ki je napisana na osnovi stotin študij z vsega sveta in velja za prelomno delo na svojem področju, v slovenskem prevodu pa je izšla pri založbi UMco, smo se pogovarjali s prevajalko Miriam Drev. 

Zapis o knjigi Nevidne v Delavski enotnosti, ki je bila v veliki meri posvečena položaju žensk v družbi, najdete tukaj.