Obnašaj se! - - - 2. del

Založnik o knjigi

Prvi del knjige Obnašaj se! lahko naročite tukaj

»Eden najboljših znanstvenih pisateljev našega časa.« – Oliver Sacks

Nevrobiolog, primatolog in antropolog Robert M. Sapolsky v knjigi Obnašaj se!, svojem najbolj domišljenem delu, ki je nastajalo več kot desetletje, raziskuje človeško vedenje in vedenje živih bitij nasploh. S tem ponuja odgovor na vprašanje, zakaj počnemo stvari, ki jih počnemo. Pri svoji analizi uporabi dobesedno epohalni pristop: najprej obdela konkretne dejavnike, ki vplivajo na odziv in vedenje posameznika v danem trenutku, nato pa se postopoma vrača nazaj v času ter konča globoko v zgodovini naše vrste in njene evolucijske zapuščine. S tem pristopom skuša prikazati, kaj vse je vplivalo na naš trenutni odziv v dani okoliščini.

Začetni nivo razlage avtorja je nevrobiološki, odziv in vedenje živega bitja pa sta reakcija na zunanji impulz. Potem Sapolsky preide na vse širšo časovno perspektivo:

• Kaj v bližnji preteklosti je povzročilo, da je določeni impulz pri živčnem sistemu sprožil to vedenje?
• Kateri hormoni so delovali ure oziroma dneve poprej in kako so vplivali na odzivanje posameznika?
• Kako so na vedenje vplivale strukturne spremembe v živčnem sistemu v preteklih mesecih, pa v mladosti in otroštvu, vse do zarodka in genske zasnove?
• Kako je konkretna kultura oblikovala posamezna bitja in kateri ekološki dejavniki so vplivali nanje?
• Kako so vplivali evolucijski dejavniki vse do nastanka naše vrste ter življenja nasploh?

Rezultat je ena izmed najbolj navdahnjenih in celostno zastavljenih knjig o človekovem obnašanju. Prepletanje različnih znanstvenih ved in njihovo povezovanje Sapolsky združi v subtilen pogled na to, kaj ustvarja človeško – dobro ali slabo – vedenje, vse to pa avtor izkoristi za izhodišče, pri katerem sedanjega človeka sooča z nekaterimi najbolj perečimi problemi sodobne družbe: tribalizmom in ksenofobijo, hierarhijo in konkurenco, moralnostjo in svobodno voljo ter vojno in mirom.

O AVTORJU

Robert M. Sapolsky (1957) je ameriški nevrobiolog, primatolog in antropolog. Študiral je na univerzah Harvard in Rockefeller, danes pa predava biologijo in nevrologijo na univerzi Stanford. Je prejemnik številnih priznanj, med drugim tudi nagrade MacArthurjeve fundacije, ter avtor številnih odmevnih knjig, vključno z deli, kot so Why Zebras Don´t Get Ulcers (1994), The Trouble with Testosterone (1997) in A Primate's Memoir (2002). V najnovejšem delu Obnašaj se!, ki je avtorjeva najboljša knjiga in njegov prvi prevod v slovenščino, na interdisciplinaren način raziskuje razloge za človeško vedenje in odločitve, ki jih sprejemamo.

IZ KNJIGE

»Za razliko od ljudi živali nimajo ugledov in ne premišljujejo o tem, ali imajo njihove interakcije odprte konce. Toda kaznovanje za spodbujanje sodelovanja se pojavlja pri številnih vrstah – to se pokaže, npr. v primeru, ko pavijanjega samca, ki se do samice obnaša kot agresiven surovež, žrtev in njeni sorodniki za nekaj časa preženejo iz tropa. Kaznovanje lahko močno spodbuja sodelovanje, ampak implementacija kaznovanja je pri ljudeh lahko dvorezen meč.
Vse kulture kažejo neko stopnjo pripravljenosti, da plačajo ceno za kaznovanje prekršitev norm, in visoke stopnje pripravljenosti na to so v korelaciji z visokimi ravnmi prosocialnosti. Ena od študij je preučevala ruralne Etiopijce, ki so se preživ­ljali s prodajo oglja iz lesa iz lokalnih gozdov – klasična tragedija scenarija javne lastnine: ni verjetno, da bo kdorkoli spontano omejil gozdarjenje, da bi gozdove ohranjali zdrave. Študija je pokazala, da so vasi z visokimi povprečnimi ravnmi pripravljenosti na uveljavljanje dragih kazni v ekonomskih igricah tiste, ki imajo največ patrulj, ki preprečujejo pretirano izsekavanje gozdov, in tudi najbolj zdrave gozdove. In kot smo videli v devetem poglavju, so kulture, ki imajo bogove, ki kaznujejo prekršitve norm, atipično prosocialne.«
– iz knjige

O knjigi v drugih medijih

Avtorjev govor na TED o knjigi Obnašaj se! in o Biologiji človeka v njegovi najboljši in najslabši izvedbi.

Predavanje na univerzi Stanford, 24. november 2017.

POHVALE

»Preberite čudovito knjigo Roberta Sapolskega Obnašaj se! in nikoli več ne boste presenečeni nad širokim naborom in globino naših lastnih slabih vedenj. V sebi vsi nosimo potencial za nezavedne pristranskosti, za to, da utrpimo škodo v otroštvu ter da to škodo prenašamo na naše bližnje in da tvorimo plemenske skupine ’naših’, ki tiste, ki jih ne pripadajo obravnavajo kot manjvredne ’druge’. Toda prebiranje te knjige lahko, na čudovit način, ponudi upanje, da imamo mnogo več nadzora nad temi vedenji, kot si mislimo. Knjiga Obnašaj se! nam daje več kot le upanje – daje nam znanje o tem, kako naj ravnamo v skladu s to težnjo, da bi se več udinjali v svoji najboljši in manj v svoji najslabši izvedbi, tako kot posamezniki, kot tudi kot družba. To so res dobre novice.«
– Charles Duhigg, avtor knjig Moč navade in Hitrejši, pametnejši, boljši

»Knjiga Obnašaj se! je v vsej svoji širini in globini barvita, vznemirljiva in ganljiva. Sapolsky svoje globoko strokovno znanje uporabi, da si zastavi najbolj temeljna vprašanja o tem, kaj pomeni, biti človek; od dejanja sovraštva do dejanj ljubezni, od našega nezadržnega dehumaniziranja pa do naše zmožnosti rehumanizacije.«
– dr. David Eagleman, nevroznanstvenik na Stanfordu, avtor knjige Prikrito: neznano življenje človeških možganov

»Obnašaj se! je čudovito napisano delo o biologiji moralnosti. Sapolsky se te srčike dotakne večkrat, pri čemer uporablja različne časovne premice in sisteme. Pokaže vam, kako se vse perspektive in sistemi povezujejo, vas ob tem nasmeji in vam vzbuja čudenje. Sapolsky ni le eden izmed vodilnih primatologov; je tudi čudovit pisec in izvrsten vodnik po človeški naravi.«
– Jonathan Haidt, univerza v New Yorku, avtor knjige Pravičniški um: zakaj dobre ljudi ločujeta politika in religija