Ekonomija dobrega in zla

Recenzija Bukla

Češke ekonomske knjige niso redke samo v slovenskem, temveč tudi v mednarodnem prostoru. Tomáš Sedláček (1977), energični češki ekonomist, ki je ob izidu knjige obiskal Slovenijo, je s svojo Ekonomijo dobrega in zla iz leta 2012 zlahka vstopil vanj (prvi natis knjige je bil tudi pri nas hitro razprodan), saj nam pregledno in razumljivo predstavlja razvoj razumevanja ekonomije od starih časov pa vse do današnje finančne krize. V prvem delu knjige se tako poda po sledeh ekonomije v mitih, religijah, teologiji, filozofiji in znanosti, v drugem delu pa – nekako obrnjeno – v ekonomiji išče sledove mitov, religij, teologije filozofije in znanosti. Ekonomija je včasih pomenila skrb za domače gospodinjstvo, danes pa posega na vsa področja našega življenja in razmišljanja ter zavzema položaj nekakšne novodobne mešanice znanosti in religije. Od starodavnih besedil, kot je Gilgameš, pa vse do krize rasti kapitalizma nas Sedláček vodi po zaviti cesti ravnanja z materialnim v različnih civilizacijah in posledicami različnih pristopov. Na tej poti poskuša raziskati, kje so v zgodovini postavljali mejo človekovega dostojanstva nad tedanjim ekonomskim razlaganjem svobode, kako se je spreminjal pogled na delo (in ekonomsko ustvarjanje iz tega naslova), najprej kot prvobitno človekovo poslanstvo, potem kot veselje in končno kot (tudi) prekletstvo, ter kako je včasih najbolj očitne (moralne) resnice skoraj nemogoče zajeti v pogosto preveč matematično abstraktne ekonomske modele. Eruditsko.

Samo Rugelj, Bukla 107-108

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.