Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Duh Filadelfije

Socialna pravičnost proti totalnemu trgu
Alain Supiot
Duh Filadelfije

Zaradi različnih vzrokov v Buklini spletni knjigarni te knjige ni možno kupiti.
Za več informacij se obrnite na založbo (v kolofonu levo) ali v kako drugo knjigarno.

Založba Založba /*cf.
Zbirka Rdeča zbirka
Leto izdaje 2013
ISBN 978-961-257-051-4
Naslov izvirnika L'esprit de Philadelphie
Podnaslov izvirnika La justice sociale face au marché total
Leto izdaje izvirnika 2010
Prevod Katarina Rotar
Spremna beseda Barbara Rajgelj
Urejanje Zoja Skušek

Tehnične lastnosti
mehka vezava
20 x 13,5 cm
190 g
145 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > sociologija
družbene vede > ekonomija
družbene vede > politika

Povej naprej

O knjigi

Alain Supiot je profesor prava na univerzi v Nantesu in direktor postdimplomskega inštituta na isti univerzi. Objavil je veliko število knjig s področja delovnega prava.

S Pierrom Legendrom sta napisala nekaj del s področja antropologije prava, zadnje čase pa raziskuje »polje dogmatske antropologije«. Trenutno ima na Collège de France serijo predavanj z naslovom »Od vladanja z zakoni do vladanja s številkami«.

Leta 1944 je Mednarodna organizacija dela sprejela Filadelfijsko deklaracijo, v kateri so zbrani ključni principi in cilji te organizacije (delo ni blago; vsi ljudje, ne glede na raso, vero ali spol imajo pravico, da si prizadevajo za materialno blaginjo in duhovni razvoj v okoliščinah, kjer vladajo svoboda, dostojanstvo, ekonomska varnost in enake možnosti). V tistem času je bil koncept države blaginje zelo popularen, a je deklaracija zaradi sedanjega vsesplošnega naskoka neoliberalizma še zmerom zelo pomembna. Tako tedaj kakor danes so bile družbene vezi prizadete v korist trga, pravi avtor; tako tedaj kakor zdaj je treba zavrniti novi družbeni darvinizem, reorganizirati pravo in podpreti družbene vrednote in duh solidarnosti.

Vera, da so trgi nezmotljivi, je nadomestila željo po tem, da bi v proizvodnji vladala pravičnost in prerazporeditev bogastva – in ta vera je velikansko množico žrtev nove ekonomske ureditve obsodila na revščino, migracijo, izobčenje ali nasilje. Sedanji očitni propad tega sistema nas spodbuja, da se spet lotimo branja Filadelfijske deklaracije, tega normativnega dela s konca druge svetovne vojne.

Za Supiotovo knjigo so zapisali, da je »novi manifest za globalno socialno pravičnost«.

Recenzija Bukla

Tik pred izkrcanjem v Normandiji, maja 1944, so v Filadelfiji sprejeli prvo Mednarodno deklaracijo o univerzalnih pravicah, v kateri so izrazili željo po tem, da po koncu vojne vzpostavijo tak (nov) družbeni red, ki ne bo več temeljil na moči, temveč na pravu in pravičnosti. Sledil je sporazum v Bretton Woodsu, potem pa še Organizacija združenih narodov. Supiot (1949) v pričujočem delu na teh predpostavkah analizira svetovni ekonomski razvoj v naslednjih desetletjih, in pokaže, da je bil ta skoraj povsem v nasprotju s temelji, ki so jih pred približno sedmimi desetletji postavili »naši očetje«, saj se je izrodil v neoliberalizem, ki so se ga, paradoksalno ali pa tudi ne, oprijele tudi postkomunistične elite. Delo, ki spodbuja k premisleku o starih vrednotah, kjer je imela socialna pravičnost veliko večji pomen in vlogo.

Samo Rugelj, Bukla 97-98

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...