Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Kdor prej umre, bo dlje mrtev

Eseji o Sloveniji, Slovencih in svetu v času krize
Marcel Štefančič, jr.
Prelistaj
Kdor prej umre, bo dlje mrtev -10%
17,91 € 19,90 € Prihrani 1,99 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,54 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, rok dobave 1-3 delovne dni

Povej naprej

Založba UMco
Zbirka Angažirano
Leto izdaje 2014
ISBN 978-961-6954-01-3
Leto izdaje izvirnika 2014
Urejanje Samo Rugelj

Tehnične lastnosti
mehka vezava
20,5 x 15 cm
340 g
222 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > politika
knjige umco
družbene vede > ekonomija

Recenzija Bukla

Neoliberalizem = konec sveta

»Banana republike vedno izgledajo fiktivno. Vedno se obnašajo tako, kot da jih ni. Vedno živijo slabo, stresno, v izrednih razmerah – v katastrofi. In politične elite ljudstvu vedno rečejo: če ne bo tako, bo še slabše! Alternative ni: ali banana republika ali barbarstvo. In natanko to je tudi sporočilo slovenskih političnih elit.«
Če bi za iskanje avtorja te misli po slovensko naredili referendum, bi bila udeležba sicer nizka, odgovor pa le en – avtor te misli, ki absolutno strne doktrino delovanja (ne le) slovenskih političnih elit, je Marcel Štefančič, že desetletja z naskokom najbolj plodovit publicistični multipraktik in avtor več kot šestdesetih knjig, katerih zadnja, Kdor prej umre, bo dlje mrtev, je te dni izšla pri njegovi že desetletje matični založbi UMco.
V svojem zadnjem delu, skupku političnih in družbeno angažiranih esejev se novinar Mladine, televizijski voditelj, filmski kritik in filozof ukvarja s stanjem slovenskega duha in družbe v času krize po krizi; v času krize po zimi našega nezadovoljstva, ki je prinesla upanje, da so politične spremembe mogoče, a odnesla – in še to prej ko slej le začasno – le Janeza Janšo.
Štefančič se lucidno in v le sebi lastnem slogu sprehaja po absurdih slovenske politike, po njeni patetični in konformistični podstati in manjku kakršne koli svežine ter predvsem (samo)refleksije. Vse skupaj seveda v globalnem kontekstu iz dneva v dan bolj trdne in, konec koncev, tudi transparente vladavine neoliberalizma, ki si je svet ukrojila po lastni podobi in celo proteste (in protestnike) kot take spremenila v tržni produkt. V množični in globalni tržni produkt.
Saj v resnici so stvari žalostno preproste: »Jasne ločnice med tem, kar sodi na trg, in tem, kar nanj ne sodi, nismo nikoli potegnili. In to nas ubija. Občutek imamo namreč, da vse sodi na trg. In da je to nekaj samoumevnega. In da je že od nekdaj tako. In da smo se tako sami odločili. Trg je zato prežel vse pore našega življenja. Ali bolje rečeno: naše življenje ni bilo še nikoli tako zelo podrejeno trgu,« v enem izmed esejev strne logaški erudit.

Boštjan Videmšek, Bukla 101-102

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.


Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...