Kdor prej umre, bo dlje mrtev

Založnik o knjigi

Prejemnik Rožančeve nagrade za najboljšo esejistično knjigo v letu 2014

»Vlada – okej, vlade, v tem času smo jih imeli že kar nekaj – bi morala razglasiti rdeči alarm. Tako kot ga je, ko je Slovenijo udarila žledokalipsa. Tudi kriza je namreč udarila z močjo naravne katastrofe. Vprašajte tisto nepregledno armado odpuščenih, brezposelnih, razdejanih, propadlih, razžaljenih, ponižanih in pozabljenih. Toda ironično: slovenske vlade so se na krizo odzvale ravno nasprotno kot na žledokalipso. No, predstavljajte si, da bi vlada ljudem, ki se tresejo v somraku žledokalipse, sporočila: zdajle vam bomo zategnili pas! Zdaj bomo za vas vpeljali stroge varčevalne ukrepe! Zdajle vam bomo oklestili socialne pravice! Ali pa si predstavljajte, da bi jim sporočila: vaše premoženje – hiške, v katerih se stiskate – bomo zdajle na hitro prodali tujcem, saj veste, tujim investitorjem, dobrim gospodarjem, da bomo lahko financirali odstranitev padlih dreves in vašo ponovno priključitev na elektriko!«
– iz eseja New Deal

»Ne le da so neoliberalci tako zaslepljeni, da kapitalizem branijo celo pred samim kapitalizmom (okej, pred drugimi kapitalizmi), ampak kljub strašnemu debaklu svojih načel še naprej vztrajajo, da so njihova načela pravilna in nezmotljiva. Kar je približno tako kot v stalinizmu, kjer je bil razcep med diamatsko teorijo in realnostjo tako velik, da ga je lahko »zapolnil« le gulag, najbrutalnejši sistem izkoriščanja najcenejše delovne sile. In kar je približno tako, kot da bi še vedno verjeli, da se Sonce vrti okrog Zemlje, pa četudi se je vmes zgodil kopernikovski obrat. Neoliberalci kopernikovskega obrata, ki se je zgodil, niso opazili, zato še vedno živijo v večnem incestu: družbi zvečer »svetujejo« to, kar jim je dopoldne naročil korporativni gospodar. In zato nam prodajajo to, kar uspeva le še v svetu, v katerem se nenehno ponavlja isti dan, ali bolje rečeno – ista noč, črna in hladna kot kri na ustih kanibala.«
– iz eseja Nikoli več

o avtorju

MARCEL ŠTEFANČIČ, JR. (1960), magister filozofije, filmski kritik, urednik, publicist in avtor mnogih knjig, že dolgo sistematično spremlja družbenoekonomsko dogajanje po vsem svetu in pri nas. Njegova najnovejša zbirka esejev Kdor prej umre, bo dlje mrtev, je po esejističnih knjigah Greatest hits (2007), Zadnji blišč somraka (2011), Zakaj si življenje zasluži, da ga izgubimo (2012, nominirana je bila za prestižno Rožančevo nagrado) in Zima našega nezadovoljstva (2013), novo delo tega eruditskega misleca, ki s svojim neumornim angažiranim pisanjem virtuozno vleče rdečo nit skozi ključno vprašanje današnjega kriznega in postkriznega časa v Sloveniji in svetu: kako svoboden sme in je lahko trg, da to usodno ne zamaje dostojnega bivanja sodobnega človeka. Besedila, prestreljena z analiziranjem najnovejše družbeno kritične literature (nekatera citirana dela so izšla tudi v slovenskem prevodu) Štefančič plete v nepredvidljivem, a neposrednem stilu, v njih pa nam vedno znova pokaže, da neoliberalistična ideologija frazo svobodni trg ves čas uporablja za zmanjševanje posameznikove svobode. Svobodni trg in nesvoboda ljudi še nikoli nista bila tako čvrsto povezana!

o knjigi v drugih medijih

Recenzija knjige Kdor prej umre, bo dlje mrtev v Delu
»Marcel Štefančič ml. je s svojim slogom potešil vsaj eno primarno zahtevo življenja, to je najti formulo, kako se lotiti nerazumljivega, iracionalnega in novega.«