Majniška deklaracija in deklaracijsko gibanje

Založnik o knjigi

Leta 2017 je minilo 100 let od takrat, ko je dr. Anton Korošec, slovenski politik in poslanec v dunajskem parlamentu, v imenu pobratenih južnoslovanskih narodov, Slovencev, Srbov in Hrvatov, prebral Majniško deklaracijo. Dokumentu, ki je izražal jasno politično voljo teh narodov, je sledilo množično spontano gibanje prebivalstva, ki je zaznalo zgodovinski trenutek in politično dozorelo.

Študija o majniški deklaraciji in deklaracijskem gibanju je plod avtoričinega raziskovanja slovenske politične zgodovine v zadnjih letih habsburške monarhije, od uvedbe splošne in enake volilne pravice do nove države ter vloge vodilnih politikov. Slovenci so se že pred 1. svetovno vojno v vseh treh političnih strankah navduševali za jugoslovansko idejo.

Orisan je kontekst tedanjih političnih razmer, delovanje Slovencev v dunajskem državnem zboru in nastanek Majniške deklaracije. Osrednji del študije je namenjen deklaracijskemu gibanju, in sicer analizi podpisov in izjav podpore Majniški deklaraciji na podlagi arhivskega gradiva iz Pokrajinskega arhiva Maribor in Arhiva Republike Slovenije ter slovenskega in nemškega časopisja.

Delo prinaša celovit tabelarni in vsebinski pregled deklaracijskih izjav po historičnih deželah in posameznih krajih ter, kot novost, skupen prikaz deklaracijskega gibanja v številkah. Je prispevek k razumevanju narodnopolitičnega položaja Slovencev v zadnjih letih monarhije, tako med slovenskimi politiki kot tudi med prebivalstvom.

Poudarek je na osvetlitvi »utripa množic« v spontanem množičnem gibanju – vsenarodni manifestaciji, kar je deklaracijsko gibanje tudi bilo. Izpostavljena je ohranitev in sprememba monarhije, prav tako tudi vstop v novo državo, kjer se je veselju nad združitvijo z najbližjimi jezikovni sorodniki zelo hitro pridružilo tudi razočaranje nad mentaliteto novega državnega središča ter drugačnimi gospodarskimi in političnimi navadami.