Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Morala trga

Človekove pravice in vzpon neoliberalizma
Jessica Whyte
Morala trga
23,00 € 23,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 0,69 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Sophia
Zbirka Naprej!
Leto izdaje 2020
ISBN 978-961-7003-57-4
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Naslov izvirnika The morals of the market
Podnaslov izvirnika Human Rights and the Rise of Neoliberalism
Leto izdaje izvirnika 2019
Prevod Blaž Gselman

Tehnične lastnosti
mehka vezava
21,5 x 14 cm
510 g
367 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > ekonomija
družbene vede > politika

Povej naprej

Založnik o knjigi

rodorna sociološka, politično-ekonomska in zgodovinska študija o izrabi koncepta univerzalnih človekovih pravic za moralno ustoličenje neoliberalizma in postavitev človekovih pravic za »moralo trga«. Avtorica se problema loteva v njegovi srži. Analize ne začenja šele s sedemdesetimi in osemdesetimi leti 20. stoletja, temveč s kontekstualizacijo štiridesetih let 20. stoletja, ko je bila sestavljena Splošna deklaracija človekovih pravic in ustanovljeno Društvo Mont Pèlerin, ki je s svojimi vplivnimi člani ukrojilo »civilizacijsko« umestitev neoliberalizma. Študija zato najprej razčlenjuje tiste struje neoliberalne misli, ki so se osredotočale na pogoje »civilizacije«, ki so jo zgodnji neoliberalci opisovali kot nerazdružljivi spoj moralnega, rasnega in ekonomskega. Te struje so bistveno zaznamovale nadaljnji potek uveljavljanja neoliberalizma, smernice tega delovanja pa so še danes prevladujoče v poudarjanju demokracije, pravne države in človekovih pravic ter pravice do ugovora vesti – še posebno takrat, ko so človekove pravice in vest postavljene kot barikada in orodje proti sistemsko-političnim zahtevam za ekonomsko pravičnost in enakopravnost vseh ljudi, proti emancipacijskim in protikolonialnim bojem.

Ta razmerja avtorica razčlenjuje zgodovinsko in teoretsko, ponazarja pa jih med drugim z delovanjem svetovno pomembnih nevladnih organizacij, kot sta Amnesty International in Zdravniki brez meja, ter na vzorčnem primeru organiziranega uničevanja socialističnih alternativ, tj. državnega udara v Čilu leta 1973; avtorica ta udar pojmuje kot poligon neoliberalizma, poligon za model individualnih pravic, katerega namen je bil depolitizirati civilno družbo in zaščititi trg pred »nadlegovanjem ljudskih množic«. »Čeprav prepoznavamo, da človekove pravice nimajo enega samega pomena – odvisne so od političnih diskurzov in ne nespremenljivih, metafizičnih lastnosti človeške narave –, to ne zadostuje za razlago, s kakšno lahkoto se uporabljajo diskurzi o človekovih pravicah za obrambo bogastva in moči v obdobju neoliberalne hegemonije. Prav tako to ne pojasni, zakaj je postala določena politika človekovih pravic prevladujoča v obdobju, ko je bil neoliberalizem na vrhuncu, in zakaj je cvetela ob krčenju socialne države. Ne pomaga nam, če razložimo, zakaj so zagovorniki človekovih pravic kritizirali revolucionarne politike kot totalitarne v času, ko so neoliberalci blokirali politično imaginacijo s trditvami, da alternativa večnemu varčevanju ne obstaja. Vloga človekovih pravic za nekatere od njihovih najuglednejših zagovornikov (z besedami francoskega 'novega filozofa' Andréja Glucksmanna) 'ni bila odpreti vrata raja, temveč zapahniti vrata pekla'. [...] Ta knjiga raziskuje zgodovinska in konceptualna razmerja med človekovimi pravicami in neoliberalizmom. Pogosto je izpostavljeno dejstvo, da so se voditelji angloameriških in evropskih držav ter nova generacija mednarodnih nevladnih organizacij za človekove pravice začeli sklicevati na določila človekovih pravic ravno v poznih sedemdesetih letih, ko so vlade začele privzemati neoliberalizem. O tem zbliževanju priča tudi podelitev Nobelove nagrade za ekonomijo predstavniku chicaške šole Miltonu Friedmanu leta 1976, ki ji je sledila podelitev Nobelove nagrade za mir organizaciji Amnesty International v letu 1977. Poskušali bomo pojasniti, zakaj sta se hkrati zgodili ti dve oživitvi in ponovni iznajdbi liberalizma ter zakaj sta njuni poti vse odtlej tako močno prepleteni.«

Recenzija Bukla

Recimo, da pride do naslednjega moralno-etičnega primera: v veliki socialni stanovanjski stolpnici sredi mesta pride do uničujočega požara, kar nekaj ljudi in družin pa ostane brez strehe nad glavo. V bližini pogorele stolpnice je veliko praznih nepremičnin, ki so v lasti premožnežev, saj jih imajo ti kot del svojega naložbenega portfelja. Naj preživeli v požaru spijo po cerkvah in javnih dvoranah ali bi moralo biti omogočeno, da se z odlokom začasno prisvojijo te prazne nepremičnine ter se s tem za prvo silo pomaga ljudem, ki so ostali brez svojega doma? S tem primerom začne Jessica Whyte, filozofinja, politična teoretičarka in raziskovalka, ki predava na fakulteti Univerze Novega Južnega Walesa v Sydneyju, svojo izjemno knjigo Morala trga iz leta 2019, v kateri poda evolucijo razvoja človekovih pravic v povezavi z razmahom neoliberalizma. To lahko lepo ilustriramo ravno z zgornjim primerom, ki se je resnično zgodil leta 2017 v zahodnem Londonu, v požaru pa je umrlo več kot 70 ljudi. Vodja britanske laburistične stranke Jeremy Corbyn je po požaru hitro pozval k rekviziciji okoliških praznih nepremičnin, član zgornjega doma parlamenta in konservativne stranke Daniel Finkelstein pa je bil proti in je kot razlog za to navedel zakon o človekovih pravicah. To pa je v resnici ena ključnih poant te knjige: splošni diskurzi o človekovih pravicah so se v neoliberalizmu začeli uporabljati bolj za obrambo bogastva in moči kot pa pravic ljudi nasploh.

Samo Rugelj, Bukla 162

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...