Založba | UMco |
Zbirka | Angažirano |
Leto izdaje | 2019 |
Naslov izvirnika | Enlightenment now |
Leto izdaje izvirnika | 2018 |
Prevod | Samo Kuščer |
Urejanje | Renate Rugelj, Samo Rugelj |
mehka vezava
21 x 15 cm
1.090 g
838 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > sociologija
knjige umco
zgodovina
družbene vede > ekonomija
družbene vede > etnologija in antropologija
družbene vede > politika
naravoslovje > znanost
Založnik o knjigi
Ali sodobni svet res razpada in nazaduje?
Je napredek sploh še mogoč?
Je pred nami res takšen ali drugačen zaton?
Podatki kažejo drugače: vse več človeštva živi dlje, bolj kakovostno in bolj zdravo, svobodnejše in bolj srečno. V tej sintetični analizi stanja človeštva v tretjem tisočletju na različnih področjih (družbenem, ekonomskem, znanstvenem, zdravstvenem itn.), nas Steven Pinker, eden od vodilnih svetovnih mislecev in intelektualcev, v knjigi Razsvetljenstvo zdaj skuša spodbuditi k temu, da presežemo vsakodnevne fragmentarne teze in novice. Nenehne prerokbe skorajšnjega konca namreč zelo negativno vplivajo na naše mišljenje in posledično pristranskost ter naš odnos do sveta, ob tem pa zakrivajo nedvomen napredek človeštva na vseh področjih v zadnjih desetletjih. Namesto tega predlaga, da raje sledimo dostopnim podatkom in si iz njih ustvarimo svojo sliko.
V obsežni in natančno dokumentirani knjigi Razsvetljenstvu zdaj nam Pinker s pomočjo tematsko razdeljenih poglavij ter u uporabo skoraj osemdesetih jasno razvidnih preglednic pokaže, kako so življenje, zdravje, blaginja, varnost, mir, znanje in sreča, navkljub vsem sodobnim problemom, v porastu, ne le na Zahodu, temveč povsod po svetu. Ta napredek pa seveda ni rezultat neke nadnaravne sile, temveč je, po Pinkerju, dar razsvetljenstva, ki se pretaka vse do sodobnih dni: prepričanja, da njegove vrednote lahko izboljšajo človeštvo tudi v prihodnosti in presežejo obstoječa religiozna, politična, nacionalistična in druga družbena nasprotja, ki krhajo podobo sveta in ga skušajo pretvoriti v cinično ter razpadajočo civilizacijsko tvorbo.
Z intelektualno širino in pripovedno globino Pinker s to knjigo ustvari sodoben zagovor razuma, znanosti, humanizma in napredka, ki nam lahko pomaga pri soočanju s problemi pri našem nadaljnjem razvoju.
»Moja nova najljubša knjiga.«
– Bill Gates
»Skrbna, jasna in podatkovno usmerjena obramba racionalno-znanstvenega pogleda na svet.«
– Jordan B. Peterson, avtor uspešnice 12 pravil za življenje
O AVTORJU
Steven Pinker (1954), kanadsko-ameriški jezikoslovec ter kognitivni psiholog in znanstvenik, ki poučuje psihologijo na Univerzi Harvard, je dvakratni finalist Pulitzerjeve nagrade in prejemnik številnih nagrad. Revija Time ga je razglasila za enega izmed stotih najbolj vplivnih ljudi, revija Foreign Policy pa za enega izmed vodilnih mislecev in poznavalcev zunanje politike. Med njegovimi deli so odmevni naslovi The Blank Slate (Nepopisan list, 2002), The Stuff of Thought (Tkivo misli, 2005), The Better Angels of Our Nature (Boljši angeli naše narave, 2011) ter v slovenščino prevedeni deli Kako deluje um (2009) in Jezikovni nagon (2010). Razsvetljenstvo zdaj (2019) je njegova najnovejša knjiga, ki je po izidu doživela izjemen odziv in prevode v številne jezike.
odlomek
»Načelo razsvetljenstva, da lahko z razumom in naklonjenostjo pripomoremo k uspehom človeštva, se morda zdi samoumevno, skorajda banalno in zastarelo. To knjigo sem napisal prav zato, ker sem spoznal, da ni tako. Bolj kot kdajkoli prej se je treba zavzeto postaviti v bran idealom znanosti, razuma, humanizma in napredka. Sodobne pridobitve imamo za same po sebi umevne: novorojenčke, ki bodo dočakali starost osemdeset let, obilje hrane, čisto vodo, ki priteče iz pipe, kadarkoli si želimo, iztrebke, ki enako čudežno izginjajo, tablete, ki zatrejo mučno okužbo, sinove, ki jim ni treba odhajati na boj, hčere, ki se lahko brezskrbno sprehajajo po ulicah, kritike, ki se jim ni treba bati, da jih bodo mogočniki zaprli ali ustrelili, znanje in kulturo vsega sveta v žepni napravici. A vse to so človeški dosežki, ne kozmične danosti. Marsikateri bralec te knjige se še spominja vojne, pomanjkanja, bolezni, nevednosti in smrtonosnih groženj kot naravnega stanja človeškega bivanja – v manj srečnih predelih sveta pa se z njimi še vedno soočajo. Ob tem dobro vemo, da je povsem mogoče zdrsniti nazaj v temačno stanje, zato veliko tvegamo, ko se ne menimo za dosežke razsvetljenstva.«
– iz knjige
o knjigi v drugih medijih
Intervju z avtorjem v Sobotni prilogi 1. 6. 2019
»Steven Pinker je jezikoslovec in kognitivni psiholog, poučuje pa na prestižni ameriški univerzi Harvard. Revija Time ga je razglasila za enega izmed stotih najvplivnejših ljudi. Vsaka njegova knjiga dvigne prah. Recimo The Blank Slate (Nepopisani list), The Stuff of Thought (Tkivo misli) ali The Better Angels of Our Nature (Boljši angeli naše narave).V slovenščino imamo prevedena njegova dela Kako deluje um (Učila, prevod Urška Pajer), Jezikovni nagon (Modrijan, prevod Davor Grgičević), pred kratkim pa je pri založbi UMco v prevodu Sama Kuščerja izšla njegova najnovejša uspešnica z naslovom Razsvetljenstvo zdaj.« - Irena Štaudohar
***
Pogovor med Stevenom Pinkerjem, avtorjem knjige Razsvetljenstvo zdaj, in Jordanom B. Petersonom, ki je podpisal uspešnico 12 pravil za življenje.
Recenzija Bukla
Steven Pinker (1954) je kanadsko-ameriški jezikoslovec in kognitivni psiholog ter znanstvenik, ki poučuje psihologijo na Univerzi Harvard, dvakratni finalist Pulitzerjeve nagrade in prejemnik številnih nagrad. Revija Time ga je razglasila za enega izmed stotih najvplivnejših ljudi, revija Foreign Policy pa za enega izmed vodilnih mislecev in poznavalcev zunanje politike. Med njegovimi deli so odmevni naslovi The Blank Slate (Nepopisan list, 2002), The Stuff of Thought (Tkivo misli, 2005), The Better Angels of Our Nature (Boljši angeli naše narave, 2011) ter v slovenščino prevedeni deli Kako deluje um (2009) in Jezikovni nagon (2010). Razsvetljenstvo zdaj je njegova najnovejša knjiga, ki je po izidu doživela izjemen odziv in se prevaja v številne jezike. V njej poziva k vrnitvi k načelu razsvetljenstva. Kaj je načelo razsvetljenstva?
Pinker pravi, da je to usmeritev, po kateri lahko z razumom in naklonjenostjo pripomoremo k uspehom človeštva. Dandanes se to morda zdi samoumevno, skorajda banalno in zastarelo. Ker je, kot pravi, sam spoznal, da ni tako, je napisal obsežno in vsebinsko široko zastavljeno knjigo, s katero je postavil kritično zrcalo vsakodnevnim novicam, ki nas nenehno spravljajo v nelagodje in sporočajo ter sprašujejo približno naslednje: Ali sodobni svet res razpada in nazaduje? Je napredek sploh še mogoč? Je pred nami res takšen ali drugačen zaton?
Podatki kažejo drugače: vse več človeštva živi dlje, kakovostnejše, svobodnejše, bolj zdravo in bolj srečno. V tej sintetični analizi stanja človeštva v tretjem tisočletju na različnih področjih (družbenem, ekonomskem, znanstvenem, zdravstvenem itn.) nas skuša Pinker spodbuditi k temu, da presežemo vsakodnevne fragmentarne teze in novice. Nenehne prerokbe skorajšnjega konca namreč zelo negativno vplivajo na naše mišljenje in posledično pristranskost ter naš odnos do sveta, ob tem pa zakrivajo nedvomen napredek človeštva na vseh področjih v zadnjih desetletjih. Namesto tega predlaga, da raje sledimo dostopnim podatkom in si iz njih ustvarimo svojo sliko. V obsežni in natančno dokumentirani knjigi nam Pinker s pomočjo tematsko razdeljenih poglavij in z uporabo skoraj osemdesetih jasno razvidnih preglednic pokaže, kako so življenje, zdravje, blaginja, varnost, mir, znanje in sreča navkljub vsem sodobnim problemom v porastu ne le na Zahodu, temveč povsod po svetu. Ta napredek pa seveda ni rezultat neke nadnaravne sile, temveč je, pravi Pinker, dar razsvetljenstva, ki se pretaka vse do sodobnih dni: prepričanja, da njegove vrednote lahko izboljšajo človeštvo tudi v prihodnosti in presežejo obstoječa religiozna, politična, nacionalistična in druga družbena nasprotja, ki krhajo podobo sveta in ga skušajo pretvoriti v cinično ter razpadajočo civilizacijsko tvorbo.
Pinker seveda ne trdi, da pred človeštvom ni problemov in še kar nekaj velikih izzivov, od podnebnih sprememb do odpravljanja revščine, ki jih podrobno analizira in predlaga ukrepe za njihovo odpravljanje. Obenem se zavzema tudi za to, da se je treba, tudi zaradi burne politične in družbene situacije na raznih koncih sveta, bolj kot kdaj prej zavzeto postaviti v bran idealom znanosti, razuma, humanizma in napredka. Sodobne pridobitve imamo za same po sebi umevne: novorojenčke, ki bodo dočakali starost osemdeset let, obilje hrane, čisto vodo, ki priteče iz pipe, kadarkoli si želimo, iztrebke, ki enako čudežno izginjajo, tablete, ki zatrejo mučno okužbo, sinove, ki jim ni treba odhajati na boj, hčere, ki se lahko brezskrbno sprehajajo po ulicah, kritike, ki se jim večinoma ni treba bati, da jih bodo mogočniki zaprli ali ustrelili (žal so tu tudi nesrečni primeri, ki so usodno nastradali zaradi svoje kritične drže), znanje in kulturo vsega sveta v žepni napravici. A vse to so človeški dosežki, ne kozmične danosti. Marsikdo se še spominja vojne, pomanjkanja, bolezni, nevednosti in smrtonosnih groženj kot naravnega stanja človeškega bivanja – v manj srečnih predelih sveta pa se z njimi še vedno soočajo. Ob tem iz zgodovine dobro vemo, da je povsem mogoče zdrsniti nazaj v temačno stanje, zato po Pinkerju veliko tvegamo, če se ne menimo za dosežke razsvetljenstva. Z intelektualno širino in pripovedno globino Pinker s to knjigo ustvari sodoben zagovor razuma, znanosti, humanizma in napredka, ki nam lahko pomagajo pri soočanju s problemi pri našem nadaljnjem razvoju.
Samo Rugelj, Bukla 147
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
- Na pravi strani zgodovine Kako sta razum in moralni smoter naredila Zahod velik 39,90 € Dodaj v košarico
- Totalna revolucija? Boj slovenskega punka pod komunističnim režimom Jugoslavije 25,00 € Dodaj v košarico