Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Druga hladna vojna – Zahod in Rusija : 1999–2019

Nikola Samardžić
Druga hladna vojna – Zahod in Rusija : 1999–2019 Novo
26,50 € 26,50 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa 0,80 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, dobava 1-5 delovnih dni

Knjigo zavijemo v darilni papir in zavežemo s trakom. Račun prejme kupec, knjigo obdarovanec.

2,90 €


Založba Ciceron
Leto izdaje 2022
ISBN 978-961-6627-99-3
Naslov izvirnika Drugi hladni rat
Leto izdaje izvirnika 2022
Prevod Andrej Poznič

Tehnične lastnosti
mehka vezava
20 x 13 cm
400 g
355 strani
Tip knjige
zgodovina
Kategorije
družbene vede > politika

Povej naprej

Založnik o knjigi

Razpad Jugoslavije je bil za Rusijo in Zahod prikazna vaja možnih razpletov na območju Sovjetske zveze. Jugoslavija je bila s svojim nastankom in s povojno obnovo paradigma evropskega združevanja, a je z razpadom nato postala paradigma razpada Sovjetske zveze. Nikakor ne naključno je iz jugoslovanskih spopadov ne le v odnosih Rusije in združene Evrope, ampak globalno nastopilo obdobje nove, druge hladne vojne. 

Ob prihodu na oblast z izvolitvijo za predsednika Ruske federacije je Vladimir Putin obljubljal, da bo
končal Jelcinovo desetletno obdobje neredov in negotovosti. Da bo Rusiji povrnil dostojanstvo velike sile. Namesto svobode
in pravice do soodločanja je srednjemu razredu, ki se je namnožil v Rusiji, obljubil gospodarsko rast in razcvet.
V resnici pa ni nikogar nič vprašal. Namesto pričakovanih političnih sprememb je postopno in brez posebnih
odporov uveljavljal oblast trde roke. Gradil je na prividu negotovosti in ranljivosti zahodnjaške politike
in gospodarstva. Pred hitro spreminjajočim se svetom je ustvarjal podobo mogočnega in očetovsko skrbnega
vodje. Ob zavračanju zahodnega liberalnega konsenza je Vladimir Putin homogeniziral Rusijo ob ideji nove
imperialne prihodnosti. In na tej črti poteka spor med Rusijo in Zahodom.

O AVTORJU

Dr. Nikola Samardžić (1961), zgodovinar, profesor na filozofski fakulteti Univerze v Beogradu, kjer predava novejšo in sodobno zgodovino. Študiral je v Franciji, Španiji in Dubrovniku, leta 3002 je bil Fulbrightov štipendist na Univerzi v New Yorku. Je urednik časopisa za družbene in humanistične vede Limes Plus i revije Acta Historiae Medicinae (izhaja od leta 1960). Obnovil je delovanje Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture, ki je bilo ustanovljeno leta 1955.


Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...