Vloga nadškofa Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije

Založnik o knjigi

»Ko se zdi, da je dialog nemogoč, ne preostane nič drugega, kot da spet začnemo z dialogom.«

Delo Jerneja Vrtovca zajema bogato dokumentarno gradivo in tako osvetljuje vlogo nadškofa Šuštarja v času pred osamosvojitvijo Slovenije in po njej, njegove izjemne mednarodne povezave, ki so odločilno vplivale na potek osamosvojitvenih dogodkov, ter njegovo prizadevanje za spravo v slovenskem narodu. Veličino njegove osebe pa razodevajo tudi spremni besedi dr. Franceta M. Dolinarja in dr. Antona Jamnika ter pričevanja njegovih bližnjih in sodelavcev.

Nadškof Šuštar je s svojim življenjskim poslanstvom odločilno zaznamoval slovenski in tudi evropski prostor tako na verskem kot tudi na kulturnem in družbenem področju ter odločilno prispeval k slovenski osamosvojitvi leta 1991. Vodstvo Cerkve s Šuštarjem na čelu si je s svojimi mednarodnimi povezavami na vse načine prizadevalo, da se vojna v Sloveniji konča, da zavladata mir in dialog. Nadvse pomembno je tudi Šuštarjevo prizadevanje za čimprejšnje mednarodno priznanje Slovenije. Skrivnost njegovega vpliva, moči in zaslug izvira iz njegovega značaja in sposobnosti, ki bi mu jih danes marsikdo zavidal. Bil je velik človek, pokončen, strpen, pogumen, ponosen in povezovalen. Oseba z izjemno domovinsko zavestjo in narodno pripadnostjo, velik Slovenec in demokrat. To je bil v tistem obdobju za mnoge neznan pristop, zato je bil Šuštar morda večkrat napačno ali nepopolno razumljen. Toda prav s svojo držo in karizmo je dosegel pomembne cilje za slovenski narod. Zato se je nadškof dr. Alojzij Šuštar v zgodovino zapisal kot osamosvojitelj Republike Slovenije. Delo Jerneja Vrtovca nam ob številnih dokumentih osvetljuje njegovo človeško veličino in izjemno vlogo v odločilnih trenutkih slovenskega naroda.

Jernej Vrtovec se je rodil leta 1985 v Postojni. Z ženo sta si družino ustvarila v vasici Čehovini v Vipavski dolini. Dokončal je študij na Teoloških fakulteti in svoje diplomsko delo posvetil vplivu nadškofa Alojzija Šuštarja na osamosvojitev Slovenije. Je poslanec Državnega zbora Republike Slovenije in član politične stranke Nova Slovenija – krščanski demokrati. Svojo politično pot je začel v Mladi Sloveniji – podmladku NSi, sprva kot namestnik generalnega sekretarja in pozneje kot generalni sekretar. To funkcijo je opravljal do leta 2009, ko je bil izvoljen za predsednika podmladka. Vodil ga je vse do leta 2015, s sovrstniki pa je v tem obdobju izvedel vrsto uspešnih aktivnosti na mladinskem in študentskem področju, ki so pomembno vplivale na tedanje aktualno dogajanje v državi in tudi pot stranke. Od leta 2009 do izvolitve na poslansko funkcijo leta 2014 je bil Vrtovec tiskovni predstavnik Nove Slovenije – krščanskih demokratov. Prav odnosi z javnostmi, delo z mediji in marketing so njegova strast, zato je ta poklic kljub zahtevnosti z veseljem opravljal. V letu pred izvolitvijo je ustanovil tudi podjetje za svetovanje pri odnosih z javnostmi. Politiko jemlje kot poslanstvo in možnost spreminjati stvari na bolje.

Odlomek iz knjige

V obdobju od leta 1990 pa do mednarodnega priznanja Republike Slovenije so se zgodili ključni premiki v slovenski zgodovini. Vloga katoliške Cerkve v Sloveniji v omenjenem obdobju je izjemnega pomena predvsem zaradi njene vključitve v evropske in svetovne cerkvene povezave ter zaradi strpnosti in povezovalnosti, ki jo je skozi svoje delovanje izkazovala na čelu z nadškofom Šuštarjem. Nadškof dr. Alojzij Šuštar se je zavedal pomembnosti časa. Prav tako je sledil dogodkom v drugih državah Vzhodne Evrope, ki so vztrajno sprejemale demokracijo kot novo družbeno ureditev. Izkoristil je svoje povezave v tujini, ki jih je pridobil v času službovanja v Švici ter kot prvi tajnik in kasneje podpredsednik Evropske škofovske konference; tako je pomagal pritegniti večjo pozornost mednarodne skupnosti do kriznih dogodkov v Sloveniji. V obdobju osamosvajanja je pošiljal vplivnim ljudem s cerkvenega in političnega področja v tujino številna pisma in okrožnice, ki pričajo, da je bila Cerkev pomemben člen pri gradnji slovenske države. Cerkev je na čelu s Šuštarjem enotno stopila na stran naroda, ki se je na plebiscitu odločil za samostojno in neodvisno državo Slovenijo.(Stran 81)

Šuštar je bil izjemno skromen človek in si ni pripisoval posebnih zaslug za prispevek v obdobju osamosvojitve. V intervjuju za Primorske novice je na novinarsko vprašanje novinarke Cvete Guzej Sabadin, kakšen je bil njegov prispevek k osamosvojitvi, dejal, da si ne pripisuje nobenih posebnih zaslug: »Storil sem, kar je bila moja dolžnost in kolikor je bilo v mojih močeh.« (Stran 86)