Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Ponovno izumljanje socialnega

Socialna država v prožnem kapitalizmu
Stephan Lessenich
Ponovno izumljanje socialnega

Zaradi različnih vzrokov v Buklini spletni knjigarni te knjige ni možno kupiti.
Za več informacij se obrnite na založbo (v kolofonu levo) ali v kako drugo knjigarno.

Založba Krtina
Zbirka Krt
Leto izdaje 2015
ISBN 978-961-260-084-6
Naslov izvirnika Die Neuerfindung des Sozialen
Podnaslov izvirnika Der Sozialstaat im flexiblen Kapitalismus
Prevod Mojca Dobnikar
Spremna beseda Srečo Dragoš
Urejanje Zdravko Kobe

Tehnične lastnosti
mehka vezava
19,5 x 14 cm
270 g
215 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede > sociologija
družbene vede > ekonomija
družbene vede > politika
družbene vede > socialno skrbstvo

Povej naprej

O knjigi

Stephan Lessenich je eden vodilnih nemški sociologov. Potem ko je dolga leta predaval na univerzi v Jeni, je od leta 2014 profesor sociologije na elitni Ludwig-Maximilians-Universität v Münchnu. Ukvarja se predvsem s preučevanjem socialne države, strukturnih sprememb v sodobnih družbah in s sociologijo starosti in staranja.

V delu Ponovno izumljanje socialnega skuša Lessenich postaviti diagnozo krize sodobne socialne države, ki v spremenjenih družbenih okoliščinah iz različnih razlogov vedno teže opravlja stare in vedno nove naloge, opozoriti na pasti, ki jih prinašajo posamezni predlogi za njeno posodobitev, in dejavno prispevati h kritičnem premisleku njene ponovne iznajdbe. Lessenich poda zgodovinski pregled razvoja socialne države, skupaj s teoretskimi utemeljitvami, ki so jo spremljale v posameznih obdobjih, predvsem pa opozori na strukturne spremembe, ki jih je socialna država doživela z uveljavitvijo modela prožnega kapitalizma. Po njegovem mnenju so kritike o neoliberalni razgradnji socialne države teoretsko prekratke in praktično zgrešene, saj se obseg socialne države – vsaj za zdaj – ni občutno zmanjšal. Zato pa se je, poudarja Lessenich, bistveno spremenila sama notranja logika delovanja socialne države. Če je bil v \\'zlati dobi\\' njen cilj zagotoviti socialno varnost, ki naj posamezniku omogoči samodoločitev, danes njeno vodilo v vedno večji meri postaja nenehno spodbujanje k samoaktivaciji, ki naj posameznika čim hitreje in čim učinkoviteje privede do uspešne vključitve v trg dela. Sodobna socialna država s svojo prakso tako pogosto – praviloma pod tančico samoumevnosti, ki je vedno odlikovala dominantne ideologije – razširja nov model subjekta, ki je v nasprotju s tradicionalno predstavo avtonomnega državljana.

Recenzija Bukla

Stephan Lessenich (1965) je eden najbolj vplivnih nemških filozofov, ki ga lahko smatramo za pronicljivega analitika na področju evolucije socialne države, saj pri temu pojmu odkriva presenetljive preobrate. Ne glede na to, da na splošno vse bolj prevladuje mnenje, da je socialna država v evropskih državah v vse večjem izumiranju, Lessenich trdi, da se njeni prihodki (torej prihodki celotnega proračuna v primerjavi s celotnim bruto družbenim proizvodom) niti niso kaj bistveno zmanjšali. Vendar pa, tako Lessenich, se najbolj spreminja njen osnovni koncept. V zlati dobi socialne države je bila namreč njena vloga (tudi) v tem, da je posamezniku omogočala »samodoločitev«, kar je v praksi pomenilo, da se je v zavetju socialne varnosti človek lahko odločil, kaj bo počel s svojim življenjem. Sedaj pa se je socialna država začela preobražati v smer čimprejšnje »tržne« aktivacije posameznika, da bo ta lahko kar se da zgodaj vstopal v družbeno ekonomsko strukturo. S tem naj bi v njej čimprej postal polnovreden ekonomski subjekt, tudi skupaj z vse večjo lastno skrbjo za zdravstveno, pokojninsko zavarovanje itn. Delo, ob katerem nam postane jasno tudi to, zakaj vse bolj upadajo/stagnirajo javni projekti, ki zadevajo dobrobit celotnega prebivalstva.

Samo Rugelj, Bukla 116-117

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...