Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Žive naj vsi narodi

Kolumne 2016-2018
Matjaž Gruden
Žive naj vsi narodi

Zaradi različnih vzrokov v Buklini spletni knjigarni te knjige ni možno kupiti.
Za več informacij se obrnite na založbo (v kolofonu levo) ali v kako drugo knjigarno.

Založba Ebesede
Leto izdaje 2018
ISBN 978-961-7022-14-8
Leto izdaje izvirnika 2018
Spremna beseda Matija Stepišnik
Urejanje Metod Češek

Tehnične lastnosti
mehka vezava
20 x 13 cm
210 g
177 strani
Tip knjige
kolumne
Kategorije
družbene vede

Povej naprej

Založnik o knjigi

Matjaž Gruden se je rodil leta 1965 v Ljubljani. Vrtec je obiskoval v Trstu, pri nunah, kar je ideološko uravnotežil tako, da je po vrnitvi v Ljubljano postal predsednik pionirske organizacije na osnovni šoli Dr Jožeta Potrča na Vodmatu. To je bila tudi edina politična funkcija, ki jo je kadarkoli zasedal. Igral je v filmu Sreča na vrvici, a se je po treznem razmisleku, predvsem pa zaradi pomanjkanja novih ponudb odločil, da ne nadaljuje filmske kariere. Po maturi na Šubičevi gimnaziji se je vpisal na ljubljansko Pravno fakulteto, podiplomski študij evropskega prava pa opravil na Evropskem kolidžu v belgijskem Brugesu. Leta 1992 se je zaposlil na Ministrstvu za zunanje zadeve in kmalu s prvo ekipo slovenskih diplomatov odšel v Bruselj. Od leta 1995 je zaposlen v Svetu Evrope, zadnja tri leta kot direktor za strateško načrtovanje. Za seboj ima četrt stoletja profesionalnih izkušenj v diplomaciji, mednarodnih odnosih in mednarodni zaščti človekovih pravic. Z družino živi v francoskem Strasbourgu. V prostem času kuha, piše in pogreša Ljubljano.

Knjiga prinaša 39 besedil, vsa se ubadajo z vprašanjem človekovih pravic v čadalje bolj namirnem in povezanem svetu.

Recenzija Bukla

Pravnik Matjaž Gruden že četrt stoletja dela kot diplomat v evropskih institucijah ter z veččlansko družino živi v Strasbourgu. Je izrazito ambiciozen in delaven človek, zagovornik liberalno-demokratične zasnove sodobne Evrope, v svojih razmišljanjih, ki jih je zadnja tri leta objavljal časnik Večer, pa v prvi plan postavlja vprašanja človekovih pravic. To je pomenljivo predvsem ob dejstvu, da je konservativni tabor v razvitem svetu zadnja desetletja trkal na vest sveta ravno s človekovimi pravicami, nenadoma pa se je prav ta stran začela odločno oddaljevati od teh idej, tako da so celo ZDA nedavno napovedale umik iz Sveta Združenih narodov za človekove pravice. Zaradi tega so Grudnova besedila vse prej kot pogrešljiva, saj kot pravnik še vedno preverja lastno vest in s tem tudi vest javnosti, volivk in volivcev, bralk in bralcev, tudi tistih, ki se volitvam izogibajo. Teme, ki jih večkrat postavlja eno ob drugo, so populizem, holokavst, brexit, delitve, demokracija, svoboda govora, verska svoboda, družbena kohezija itd., pri čemer to vedno počne zelo neposredno in v pogosto presenetljivih ali v slovenskem prostoru ne dovolj elegantno izraženih trkih. Kolumne, ki si gotovo zaslužijo zbirno knjigo. Kot je ta.

Žiga Valetič, Bukla 143

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...