Založba | Slovenska matica |
Zbirka | Filozofska knjižnica |
Leto izdaje | 2022 |
ISBN | 978-961-213-392-4 |
Naslov izvirnika | Ab urbe condita |
Prevod | Primož Simoniti |
Spremna beseda | David Movrin |
trda vezava
23 x 16,5 cm
870 g
490 strani
Tip knjige
zgodovina
Kategorije
zgodovina
filozofija > antična filozofija
Založnik o knjigi
Prevod obsega prvih 5 knjig Livijeve obsežne zgodovine Rima Ab urbe condita, ki je temeljni vir za poznavanje rimske zgodovine. Ko se je Primož Simoniti lotil prevajanja Livija, je imel v mislih vse bolj bolečo belo liso slovenske prevodne literature s področja antičnega zgodovinopisja.
Prva peterica knjig, ki jih je Simoniti uspel prevesti, vsebuje nemara najzanimivejši del Livijevega opusa. V njih je namreč zajeta mitična predzgodovina in prihod Trojancev v Italijo; ustanovitev Rima z Romulom in Remom; vladavino rimskih kraljev; prehod iz monarhije v republiko ter zgodovino republike vse do galskega vdora leta 390 pr. Kr., z imeni, pomembnimi tudi za kulturno in literarno zgodovino, kot so Brut, Horacij Kokles, Apij Klavdij, Koriolan in Cincinat.
Simonitijev prevod je mojstrski, izdajo pa dopolnjuje še aparat – indeksi, komentarji, preglednice, zemljevidi in spremna beseda, torej pripomočki, ki besedilo odklenejo bralcem in s katerimi so opremljeni standardni prevodi v tujih jezikih. Natis prevoda je tudi dostojen poklon Slovenske matice njenemu nekdanjemu uglednemu predsedniku.
Recenzija Bukla
Kako je nastal Rim? Če se po odgovor odpravite v spletno enciklopedijo, boste izvedeli, da je Rim po vsej verjetnosti nastal z združitvijo različnih plemenskih skupin, ki so na tem območju živele približno v 8. stoletju pr. n. št. Tradicija sicer pravi, da sta mesto ustanovila brata Romul in Rem leta 753 pr. n. št., Romul pa je tudi postal prvi rimski kralj, ki mu je sledilo še šest monarhov, ti pa so bili verjetno vsi etruščanskega porekla. Zadnji izmed teh, Tarkvinij Ošabni, je bil izgnan iz Rima leta 509 pr. n. št. in tedaj je bila ustanovljena Rimska republika, ki je trajala do druge polovice 1. stoletja pr. n. št. Če začnete brati prvo knjigo Tita Livija (59 pr. n. št.–17 n. št.), rimskega zgodovinarja, retorika in filozofa, ki je od približno leta 29 pr. n. št. živel v Rimu, bil učitelj poznejšega cesarja Klavdija, najbolj znan pa je postal ravno kot zgodovinar Rima, o katerem je v latinščini napisal kar 142 knjig, od katerih se jih je ohranilo 35 (preostale le v fragmentih), boste dobili malo drugačno verzijo. Livij namreč trdi, da so imeli pri nastanku Rima vlogo tudi ubežniki iz zasedene in požgane Troje z Enejem na čelu, ki so iskali prostor za svoje novo življenje in se odločili za ustanovitev mesta ob reki Tiberi. Livij je svojo verzijo zgodovine pisal nepolitično in osebno, ukvarjal se je z vplivom značajev na njen potek, poleg Salustija in Tacita pa velja za največjega rimskega zgodovinarja. Slovenska matica je kot del svojih zahtevnih prevodnih antičnih knjižnih projektov zdaj dokončala prevod in izdajo prvih deset Livijevih knjig v dveh delih (prvih pet v prvem delu predstavlja zadnji prevod akademika Primoža Simonitija), gre pa za zgledno urejen in komentiran prevod, kjer prvih pet knjig podrobno orisuje nastanek in ureditev mesta ter prve vladarje in boje nekako do leta 400 pr. n. št., drugih pet knjig v drugem delu (prevod Aleš Maver) pa se že posveča vojnam z Volski, Etruščani ter pohod nad Ekve in ozemlje Tarkvinijev, pokriva pa rimsko obdobje od približno leta 390 pr. n. št. do enega stoletja naprej, torej do približno leta 293 pr. n. št. Obvezno čtivo za vse ljubitelje antične zgodovine.
Samo Rugelj, Bukla 179
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
- -10% Umirjenost je ključ Starodavne metode za sodobno življenje 19,80 € 22,00 € Prihrani 2,20 € Dodaj v košarico