Poti in stranpoti poučevanja tujih jezikov v Sloveniji

Recenzija Bukla

Več (jezikov) znaš, več veljaš! Ta rek zagotovo zagovarjajo (tudi) študijske skupine za tuje jezike, delujoče na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je lani praznovala častitljivo stoto obletnico. Takrat je nastala tudi pričujoča monografija, ki v svoje središče postavlja poučevanje tujih jezikov na naših tleh. Že ob nastanku je ljubljanska Filozofska fakulteta nudila možnost študija različnih jezikov, dandanes pa omenjena ustanova omogoča študij ali učenje več kot trideset različnih jezikov, pri čemer daje velik poudarek izobraževanju bodočih učiteljev tujih jezikov. Ti se ob svojem delu srečujejo z najrazličnejšimi izzivi in prav nekaterim najpogostejšim med njimi so namenjene besede v pričujoči monografiji. Strokovne članke so prispevali predstavniki posameznih jezikov, ki jih je trenutno mogoče študirati na Filozofski fakulteti, avtorji pa so se v njih med drugim dotaknili tudi zgodovine poučevanja tujih jezikov na visokošolski pa tudi srednješolski in osnovnošolski ravni izobraževanja. Številni pisci so dodali tudi pogled na razvoj poučevanja jezikov v prihodnosti in na položaj posameznega jezika v družbi. Gre za pregledno in skrbno urejeno strokovno delo, dragoceno tudi zaradi opozarjanja na nujnost nadaljnjih razprav o pomenu jezikov ne le v šolskem sistemu, temveč tudi v širši družbi.

Vesna Sivec Poljanšek, Bukla 155

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.