Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Pod Prešernovo glavo

Tomo Virk
Pod Prešernovo glavo
19,90 € 19,90 € Prihrani 0,00 €
Rok dobave 5-10 delovnih dni, na zalogi pri dobavitelju

Knjiga bo lično ovita v darilni papir in zavezana s trakom. Račun v kuverti pošljemo h kupcu, knjigo pa k obdarovancu.

2,90 €


Povej naprej

Založba Znanstvena založba Filozofske fakultete
Leto izdaje 2021
ISBN 978-961-06-0405-1
Leto izdaje izvirnika 2021

Tehnične lastnosti
trda vezava
222 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
književnost in jezikoslovje > literarna teorija

Založnik o knjigi

Virkova študija o družbeni vlogi slovenske literature se osredinja na to, kar je po Dušanu Pirjevcu naloga tradicionalne literarne znanosti. Metodološko izhodišče njenega zanimanja, kot avtor pojasnjuje v predgovoru, je okoliščina, da je literarna umetnina vsekakor tudi »realno socialno dejstvo«, vpeto v svojo dobo, kulturo, družbo. Ta njena vpetost je dvosmerna: na eni strani ji doba, kultura, družba vtiskujejo svoj pečat, na drugi strani pa dobo, kulturo, družbo tudi sama sooblikuje. Vsebinska podlaga za raziskavo so dozdajšnje ugotovitve slovenske literarne vede in komparativistike o posebni, »specifični« naravi tega razmerja med slovensko literaturo in družbo, njen cilj je najprej preveriti te ugotovitve, nato pa raziskati naravo tega razmerja za novejša obdobja slovenske literarne kulture, tudi za najnovejše, ki se – če iz pragmatičnih razlogov postavimo markantno zgodovinsko zarezo – začenja približno s slovensko osamosvojitvijo.

Razprava je torej naravnana literarno- in kulturnozgodovinsko; zajema dobršen del slovenske književnosti, vendar ne v celoti. Starejša obdobja le shematično in sintetično povzema v teoretskem uvodnem poglavju, konkretneje pa se slovenski literarni kulturi posveča šele za obdobje po drugi svetovni vojni. A tudi v tem kontekstu to počne v zoženem zornem kotu, z gledišča, ki motivira raziskavo in jo usmerja proti njenemu cilju: preučitvi strukturnih sprememb v slovenski literaturi po vzpostavitvi parlamentarne demokracije in nacionalni osamosvojitvi. Raziskava se zato osredinja na prikaz slovenskega literarnega sistema v drugi polovici 20. stoletja in prvih dveh desetletjih 21. stoletja predvsem z gledišča družbene vloge literature. Čeprav meri na zaokroženo celoto, je torej parcialna; pomeni namreč torzo še ne napisane zgodovine slovenske osamosvojitve.

Recenzija Bukla

Tomo Virk (1960) je redni profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani, ob tem pa eden naših najvidnejših literarnih teoretikov, ki se je v dosedanjih monografijah globinsko lotil zelo različnih literarnih področij. Tokrat se je lotil slovenske literature, predvsem tiste, ki je nastala po drugi svetovni vojni in v zadnjih tridesetih, poosamosvojitvenih letih, svojo analizo pa potegne vse do najnovejših del (do denimo romana Luknje Andreja Blatnika). Izhodišče njegove razprave sta dialog in interpretacija z zgodnjimi razpravami Dušana Pirjevca, na primer tiste z naslovom Glavne značilnosti slovenske literature (1963), v katerih je Pirjevec poudarjal, da smo Slovenci geopolitično na prepišnem položaju med Vzhodom in Zahodom, da nas je po začetni državnosti (Karantanija) doletela izguba politične samostojnosti, da smo zgodaj ostali brez plemstva, vodilni sloji pa so bili nemški, kar je seveda neposredno vplivalo na nastanek in razvoj slovenske literature, ki je bila zato mnogokrat »eminentno angažirana«. V nadaljevanju se Virk posveti analizi same literature, ob tem vzporeja poglede drugih literarnih teoretikov nanjo, tudi tujih, denimo Nadežde Starikove, ki je v ruščini napisala knjigo o slovenski literaturi dvajsetega stoletja, posega na različna literarna področja, od proze, kjer v literaturi tretjega tisočletja podrobneje obdela vojni roman in izbrisane ter njuno upodabljanje v slovenskih delih, prek dramatike ter (politične) angažiranosti dramskih tekstov, in poezije, v kateri išče nove smeri, od t. i. urbane poezije do vse intenzivnejše samorefleksije pesnika in njegovega poklica ter negativnih vidikov njihove spremenjene družbene vloge. Pronicljivo spisana in zgledno urejena monografija o slovenski sodobni literaturi, ki lahko pritegne tudi splošnega bralca.

Samo Rugelj, Bukla 158

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...