Balada za Georga Henycha
Viktor Paskov
| Založba | Družina |
| Zbirka | Pretakanja |
| Leto izdaje | 2019 |
| ISBN | 978-961-04-0589-4 |
| Naslov izvirnika | Balada za Georg Henih |
| Leto izdaje izvirnika | 1990 |
| Prevod | Namita Subiotto |
| Spremna beseda | Ljudmil Dimitrov |
| Urejanje | Jože Horvat |
trda vezava
22,5 x 14 cm
270 g
127 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje
bolgarsko leposlovje
Založnik o knjigi
Naslovni junak romana je resnična oseba – Čeh Georg Jozef Henych, utemeljitelj goslarstva v Bolgariji, ki je pred svojo smrtjo hotel narediti violino, na katero bo igral bog. Mojster postane metafora za umetnika, za genija, obkroženega s povprečneži. Pravi genij je obsojen, da ni nikoli priznan med ljudmi, toda, kot piše v spremni besedi dr. Ljudmil Dimitrov, je veliko pomembneje, »da tistim, ki verjamejo vanj, prenese in preda božansko v njem.«
o avtorju
Viktor Marinov Paskov (1949-2009) je bil bolgarski pisatelj, glasbenik, muzikolog in filmski scenarist. Svoje umetniške izraze je oblikoval tudi v tujini, kamor se je kasneje vračal kot diplomat na kulturnem področju (Leipzig, Pariz, Berlin, Bern). Balada za Georga Henycha je njegov drugi roman, ki je izšel leta 1987 in je zanj prejel veliko nagrado za tujejezično literaturo na Salonu knjige v Bordeauxu. S tem prevodom Namite Subiotto se umetniška beseda Viktorja Paskova prvič samostojno predstavlja slovenskemu bralcu.
Recenzija Bukla
Bolgarski pisatelj Viktor Paskov (1949–2000) se s tem kratkim romanom slovenskim bralcem predstavlja prvič. Naslovni junak je resnična osebnost: češki Jud Georg Jozef Henych, ki so ga zaradi njegovega izjemnega mojstrstva povabili v Bolgarijo, da bi ustanovil in vodil goslarsko delavnico, je pred svojo smrtjo izdelal violino, na katero bo igral bog. Zgodbo pripoveduje Viktor, ki je Henycha spoznal kot petletni fantek, ko ga je oče glasbenik pripeljal k mojstru, da sinčku izdela violino osminko, najmanjšo violino za majhnega dečka, ki ima čudežen posluh in neizmerno ljubezen do glasbe. Henych dečka poimenuje »kralj Viktor«. Roman prikazuje življenje mojstra, ki postane metafora za umetnika: genija, ki živi med povprečneži. Ko se mojster stara in njegove oči ter prsti niso več tako zanesljivi, hočejo drugi izdelovalci glasbil na silo odkupiti njegovo orodje misleč, da jim bo to pomagalo do nedosegljivega Henychovega mojstrstva. Ko Viktorjev oče Marin odkrije, v kakšni bedi, ponižanju, bolezni in osamljenosti živi mojster, se zanj zavzame in ga preseli v njihov družinski dom. Mojster pa izdeluje nenavadno violino kot simbol nečesa svetega in božanskega. »Sveta, sveta, sveta je umetnost, ki je bila, ki je in ki bo.« Rahločutna, jezikovno izredno bogata in sporočilno vseprisotna zgodba bo v bralcu pustila zelo močan vtis, ki ga bo globoko v srcu hranil in branil za prihodnost.
Sonja Juvan, Bukla 151
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
