Barakun

Založnik o knjigi

Barakun je pretresljivo pričevanje enega zadnjih ameriških sužnjev Cudja Lewisa (1841–1935), kot ga je leta 1928 zapisala Zora Neale Hurston (1891–1960). Knjiga, ki je prvič izšla šele leta 2018, je pritegnila pozornost svetovne javnosti: gre namreč za dragocen dokument enega najstrašnejših obdobij človeške zgodovine in pomemben prispevek k razumevanju zgodovine čezatlantske trgovine s sužnji, pri kateri so dejavno sodelovali tudi Afričani.

Zora Neale Hurston, pisateljica in antropologinja, ki je z ustvarjanjem v obdobju harlemske renesanse presegala okvire svojega časa, je bila ustrezne umestitve v literarno zgodovino deležna šele v drugi polovici 20. stoletja, ko je v duhu feminističnega odkrivanja zgodovine postala simbol vzpostavljanja literarne tradicije afroameriških pisateljic. Njena dela v ospredje postavljajo življenje Afroameričanov na ameriškem Jugu. Kot antropologinja je zbirala in popisovala pričevanja običajnih ljudi, pri čemer se ni izogibala temam, ki so bile zavoljo politične korektnosti, ki je predpostavljala poudarjanje izjemnosti in vrlin črnega človeka, pogosto zamolčane. Pričevanje Cudja Lewisa, enega izmed zadnjih sužnjev, ki je bil leta 1860 ugrabljen in z zadnjo sužnjarko Clotildo prepeljan z območja današnjega Benina v Alabamo, ni izjemno zgolj zaradi zgodovinskega razpona njegove pripovedi – ta sega od slikovitih opisov življenja v rodni vasi in uničenja vasi ter mučne poti v suženstvo, prek spominov na čas osvoboditve sužnjev, na obdobje rekonstrukcije in rasne segregacije po zakonih Jima Crowa, pa vse do popisa življenja skromnih prebivalcev Africatowna –, temveč tudi zaradi avtoričine iskrene zavezanosti k dokumentiranju značilne afroameriške govorice, ki je bila v tistem času razumljena kot povsem neprimerna in nesprejemljiva za knjižno objavo.