Dnevnik pisatelja

Recenzija Bukla

Dvestoletnica rojstva Dostojevskega in novi prevodi tega avtorja, ki izhajajo še naprej (nazadnje Mladenič, ki ga je prevedla Urša Zabukovec), samo še potrjujejo, da »revival« knjig ruske književnosti v zadnjih letih ni naključje, temveč del močnejšega trenda, k čemur so seveda pripomogli predvsem prevajalke in prevajalci, ki so v samo nekaj letih na novo prevedli več klasičnih leposlovnih del, med katerimi je poleti izšel tudi novi prevod Tolstojeve mojstrovine Vojna in mir, ki ga je poslovenila Lijana Dejak. Dnevnik pisatelja Fjodorja M. Dostojevskega, ki izhaja v prenovljeni podobi, sicer velja za manj znano delo tega pisateljskega veleuma, vendar je sam po sebi nekaj enkratnega, saj ga je pisatelj kot (tudi) samostojno, kratkih zgodb, esejev in drugih nastavkov polno publikacijo – pri čemer je bil sam urednik, založnik in edini avtor – izdajal zadnjih osem let svojega življenja (zadnjič je izšel dan po njegovi smrti). Še danes je predmet razprave, ali gre pri Dnevniku pisatelja za integralno umet­niško delo in drzen literarni eksperiment ali le za stranski proizvod avtorjevega ustvarjanja. Pričujoči izbor, ki je pri nas pred leti izvirno izšel v dveh knjigah, sedaj pa je združen v eno, prinaša kratko prozo in eseje ter publicistična besedila z nadrobnimi opombami. Za ljubitelje Dostojevskega je obvezno branje, saj daje globok vpogled v avtorjev realni miselni svet in ga razkriva tudi kot prvovrstnega misleca svojega časa.

Samo Rugelj, Bukla 163

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.