Uporabno ballardovstvo

Založnik o knjigi

Literarni prvenec in hkrati življenjsko delo avstralskega pisca po več kot dvajsetih letih ukvarjanja z Ballardovo mislijo in literaturo. Izvrstno napisan teoretsko-fikcijski roman o lastni izkušnji transgresivnega obrata od zvezd k zemlji in teoretske zanke popolne diskontinuitete.

McKenzie Wark je zapisala: »Simon Sellars se sprva zdi kot lik iz romana JG Ballarda. Nato se Ballard zdi kot lik iz romana Simona Sellarsa. Potem se tako liki kot celotna mizanscena in vzdušje zazdita hkrati ballardovska in sellarsovska. Ko prebereš knjigo, se samemu sebi zdiš lik iz romana, ki sta se ga zarotila spisati oba skupaj. In tvoje dojemanje sveta se popolnoma spremeni.«

Kar se je v poznih devetdesetih začelo kot Sellarsova doktorska disertacija, se več kot dvajset let pozneje izrisuje v distopičnem poznem kapitalizmu, prizorišča dogajanja so speta po robovih hiperpovezanega sveta, eno je tudi Ljubljana, v kateri se avtorju uspe celo izgubiti. A v romanu, ki je hkrati teoretska razprava, potopis in izpoved, ne gre le za sociološko-antropološke opise krajev in nekrajev, družbe nadzora, mejnih območij, kot tudi ne le za neko psihotično vizijo ali psihopatologijo, temveč za ballardovsko vzporedno vesolje, ki čedalje bolj požira in izpodriva konsenzualno. Zato tudi ne gre za vprašanje žanra, ampak za problem, kaj pomeni teorija-fikcija, na kakšne načine potrebujeta druga drugo. Kot pravi Sellars v pogovoru z urednikom Robinom Mackayem: »Ko moj pripovedovalec to analizira, razkriva mehanizem, na katerega Uporabno ballardovstvo funkcionira. Daje nam vedeti, da je knjiga zvesta svojemu podnaslovu, da gre dejansko za spomine iz vzporednega vesolja: delo, ki je prežeto z bolečino in jezo, ki sem ju čutil, potem ko sem izgubil partnerko, kariero, razum, ter z apokaliptičnim svetovnim nazorom, ki me je posledično zajel. Gre za spomine o notranjem življenju, ki sem jih živel in so v svoji vseprežemajoči nazornosti postali moja edina prava resničnost. Močna tema knjige je, da se ne počutiš prijetno v lastni koži, kar se manifestira na vse mogoče načine: v tem, da si na robu akademije, da si v dvomih glede lastne seksualnosti in moškosti, da si Avstralec in na robu sveta – tako geografsko kot kulturno. Zato ima pripovedovalec ves čas občutek, da lebdi zunaj lastnega telesa.« In še: »Pisanje se mi zdi skrajno garaško delo. In ta knjiga je bila nočna mora, saj je bila tako osebna in jo je bilo tako težko tehnično izpeljati. Po pisanju me je vselej obhajal nekakšen sram, da se drznem izražati tako konkretno. Zato sem hotel nekaj povedati o svojem boju z vsem tem, hkrati pa vedel, da ima širši pomen. Hotel sem namreč nekaj povedati tudi o boju, da bi jasno misel našli v svetu, kjer so jo preglasili nenehen hrup, šum, nestvarnosti.«

Izvirnik je izšel kot prva knjiga nove zbirke K-Pulp: Adventures in Theory-Fiction angleške založbe Urbanomic, ki velja za najdrznejšo teoretsko založbo zadnjih petnajstih let; izdaja tako rigorozna teoretska dela kakor žanrsko eksperimentalne hibride, v katerih se preizkušajo prav rigorozni teoretiki.