| Založba | Mladinska knjiga |
| Zbirka | Kondor |
| Leto izdaje | 2017 |
| ISBN | 978-961-01-4058-0 |
| Naslov izvirnika | The collected stories |
| Leto izdaje izvirnika | 2016 |
| Prevod | Jana Unuk |
| Spremna beseda | Jana Unuk |
| Urejanje | Irena Duša, Andrej Ilc |
trda vezava
18,5 x 12,5 cm
380 g
407 strani
Tip knjige
kratka proza
Kategorije
leposlovje > kratka proza
ameriško leposlovje
Založnik o knjigi
»To bo morda slišati kot paradoks, toda čeprav dvomim o obstoju Boga, pa vseeno zaupam v njegovo previdnost, ali če hočete, usodo. Celotni pojav človeka je paradoks – tako biološko kot v vseh drugih pogledih.«
Nobelovec Isaac Bashevis Singer, na Poljskem rojeni židovski pisatelj, ki je pripadal tradiciji vzhodnoevropske jidiš književnosti, je v svojih kratkih zgodbah in romanih opisoval nepreklicno izgubljeni svet poljskih Židov, ki ga je uničila druga svetovna vojna, sam pa ga je zapustil že sredi tridesetih let, ko se je odselil v Ameriko. Ta svet je znal pričarati pred bralčevimi očmi kot živ, z vso pestrostjo, odtenki in detajli njegovih pojavnih oblik, od tradicionalnega okolja ortodoksnih rabinov, hasidov in podeželskih skupnosti do višjih slojev, moderne mestne mladine, ki je zavrgla vero očetov, sionistov in socialistov, emancipiranih žensk in deklet, intelektualcev in umetnikov.
Recenzija Bukla
Leta 2011 je v slovenščini izšla Singerjeva avtobiografija z naslovom Ljubezen in izgnanstvo, drugače pa tega nobelovca (1904– 1991) pri nas že poznamopo romanih Mešuge, Rodovina Muškat, Suženj in pa Sovražnice, zgodbe o ljubezni, leta 1998 pa je izšla tudi knjiga njegovih kratkih zgodb Moč svetlobe. Sedaj smo v izboru in prevodu Jane Unuk dobili še knjigo zgodb s kontrastnim naslovom Moč teme, v njej pa nas Singers svojim natančnim, z mnogimi odtenki in detajli izpisanim stilom, popelje v izgubljeni svet poljskih Judov, ki se razpenja od »tradicionalnega okolja ortodoksnih rabinov do hasidov (sam ga je zapustil že v tridesetih letih, ko se je odselil v Ameriko), od podeželskih skupnosti do višjih mestnih slojev, od moderne urbane mladine, ki je zavrgla vero očetov, do sionistov in socialistov in od emancipiranih žensk do intelektualcev in umetnikov«.
Samo Rugelj, Bukla 131
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
