Lov na patent

Recenzija Bukla

V času, ko se vedno več govori o najstnikih, ki knjig ne berejo radi ali jih ne berejo dovolj, je toliko lepše presenečenje izid romana, ki ga je napisal vsestransko aktiven devetošolec ljubljanske osnovne šole. Gre za njegovo drugo knjigo (prvo je napisal pri desetih letih in pol), najstniško detektivsko kriminalko, ki je po njegovih besedah nastala tudi s pomočjo »strica Googla in tete Wikipedije« in zato poleg aktualnih svetovnih dogodkov, napetosti in presenetljivih preobratov mladim bralcem prinaša tudi veliko novega znanja. Glavni junak Lova na patent je Iztok, bister in hudomušen fant, ki obvlada računalništvo in matematiko, s prijatelji posluša U2, izdelal pa je tudi načrt za fuzijske motorje, zaradi katerega se je nepričakovano vpletel v posle naftnega giganta in povzročil akcijo ameriškega NSA-ja. Zlikovci so ugrabili njegovega prijatelja Jakoba in tako mora bežati pred njimi vse od Bleda, Pirana prek nočne Temze, Pariza in Züricha, hkrati pa s svojim znanjem tudi spretno manipulira z velikim sovražnikom in uničevalcem narave. Mladi pisatelj pravi, da je napisal mladinsko kriminalko, ker primanjkuje domačih del s tega področja. Jasno je, da lahko knjige piše le tisti, ki veliko bere in tako sam posega po vseh žanrih, od klasikov do zgodovinskih romanov in kriminalk, pri pisanju pa se zgleduje po Danu Brownu in za jesen načrtuje začetek naslednjega romana.

Renate Rugelj, Bukla 79-80

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.