Zadnja noč v Teheranu

Recenzija Bukla

Kodrič (1949), vsestranski ustvarjalec, rojen na Ptuju (njegovi zadnji romani so Nebesa Cadillac, 2014, Opoldne zaplešejo škornji in Nebotičnik Mitra iz leta 2011), je tokrat ustvaril sodobno mešanico družinske drame in kriminalke. Zgodbo nam prvoosebno pripoveduje protagonist Aleksander Košak, državni tožilec, ki ga spoznamo v času družbenih vrenj v Mariboru, na predvečer njegovega pomembnega življenjskega mejnika – naslednji dan namreč odhaja v pokoj. Seveda pa ta v njegovem konkretnem primeru ne pomeni mirnega življenja, saj mu tako rekoč hkrati iz omare pade okostnjak, za katerega sam sicer ne nosi krivde. Ravno takrat namreč pride iz zapora človek, obsojen zaradi umora, ki trdi, da je po krivem odsedel osem let. Zdaj je čas za obnovitev primera in za to, da dokaže svojo nedolžnost, pri čemer bi mu po njegovem mnenju lahko pomagal tudi Košak. Dogajanje se tako pospeši in za seboj potegne Košakovo analiziranje lastne preteklosti od ločitve z ženo naprej, pred nami pa se razpotegne vse bolj zavita hobotnica, ki na koncu grozi, da bo zagrizla sama vase. Pojasnilo za zagonetni naslov tega učinkovito napisanega romana vas čaka na njegovem koncu.

Samo Rugelj, Bukla 123-124

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.