mehka vezava
22 x 14 cm
440 g
322 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje
leposlovje > leposlovni roman
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
Ura je pet zjutraj in zunaj spet dežuje. V stari ropotarnici za župniščem so že vsi zbujeni. Pa ne zato, ker bi sami tako hoteli. Ropotarnico morajo zapustiti, preden se zbudi župnik.
Razen dejstva, da so vsi umazani brezdomci, ušivi klošarji, brezdelni postopači ali kakor koli že jih ljudje zmerjajo, imajo zelo malo skupnega. So različnih karakterjev, prihajajo z različnih koncev Evrope, vsak nosi s seboj svojo zgodbo, vsak ima drugačen razlog, zakaj je končal na ulici. Znova se morajo podati na mokre in neprijazne londonske ulice.
A vendar, kot se izkaže, to ne bo le še en posran dan, kot si vsi mislijo, ko stopijo v hladno jutro. Zaradi vrste nespametnih dejanj, storjenih iz samega dolgočasja ali brezizhodne obupanosti, ter naključnih srečanj se morajo vsi soočiti ne samo s posledicami svojih dejanj, ampak tudi z v globine potisnjenimi čustvi iz preteklosti.
Recenzija Bukla
Temačen roman se spusti v svet londonskih klošarjev, med katerimi je glavni pripovedovalec Ljubljančan, še pred kratkim mlad človek z delom, partnerko, domom in hrano, kar mu je z vsakim trenutkom bolj nedosegljivo, odkar se je izgubil v naključno druščino brezdomcev, ki predrgetajo noči v župnijski lopi, kjer ne bi smeli biti, in upajo na ostanke zavržene hrane. Čez dan se prepirajo, prekladajo po klopcah, tavajo po ulicah in upajo na zastonj pijačo ali pest mukoma naprosjačenega drobiža. Kompanijo sestavljajo štirje, ki jih je življenje naplavilo na obrobje eksistence. Zgodba spremlja en sam dan, en posran dan, kot pravi pripovedovalec, ko se jim dokončno vdrejo zamočvirjena tla bedne, brezperspektivne eksistence, ko jih zvleče še globlje v smrdljivo blato, ko neusmiljena sreča navsezadnje jezno stisne čeljust in se zazre nekam čez njihove glave, da jim ne bi bilo treba nakloniti niti pesti drobiža. Tesnoben roman pripoveduje o drsenju v propad, o silnicah, ki posameznike butnejo na rob družbe in jih tam stisnejo ob tla, o boju za preživetje v skrajnih okoliščinah, o neskončni samoti in tanki meji, ki loči življenje in smrt.
Maja Črepinšek, Bukla 154
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
