Moj mačkon Jugoslavija
Pajtim Statovci
| Založba | Goga |
| Zbirka | Goga |
| Leto izdaje | 2020 |
| ISBN | 978-961-277-263-5 |
| Naslov izvirnika | Kissani Jugoslavia |
| Leto izdaje izvirnika | 2014 |
| Prevod | Julija Potrč Šavli |
trda vezava
20 x 13 cm
311 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
finsko leposlovje
Založnik o knjigi
Na začetku osemdesetih let 20. stoletja se kosovska mladenka Emine pripravlja na poroko z moškim, ki ji ga je izbral oče in ga ne pozna. Čez slabih trideset let se njen sin Bekim – dvojni izobčenec: begunec v državi, nezaupljivi do tujcev, in homoseksualec v konservativni družbi – na Finskem znajde v razmerju z zatiralskim mačkonom človeške velikosti. Mačkon ga prepriča, da ponovno obišče Kosovo in se sooči s svojimi demoni ter kruto zgodovino svoje družine. Zgodbi Emine in Bekima se prepleteta v nenavaden in duhovit roman o izseljenski izkušnji kosovske družine na Finskem, pa tudi o daljnosežnih posledicah nasilja v družini in vojne ter vsemu navkljub o novih začetkih. Nenavadna, duhovita, izvirna knjiga o izkoreninjenosti, ljubezni in poželenju, izpisana nenavadno natančno. Roman, ki poruši vsa bralčeva pričakovanja.
Recenzija Bukla
Pajtim Statovci (1990), finski pisatelj kosovskega rodu, se v svojem prvencu, izjemno ambicioznem romanu poigrava z različnimi temami in pristopi: veliki miks politične angažiranosti in analize nekega časa, osebne izpovednosti, magičnega realizma, navezovanja na pisateljske »prednike« (Mihail Bulgakov) ter velikih tem, denimo migracijsko-asimilacijskega vprašanja, homoseksualnosti, patriarhata, družinskega drevesa, vojne in ljubezni, je izredno težko spraviti pod isto streho. Pajtimu Statovciju, mlademu literarnemu zvezdniku, je to uspelo. Vsaj na ravni kvantitete. O kvaliteti pa naj presojajo bralci. In to predvsem tisti, ki od blizu poznajo oba svetova, v katerih se odvija rahlo kaotičen roman: Moj mačkon Jugoslavija se zagotovo povsem drugače bere in predvsem razume izza meja nekdanje skupne države, ki delno predstavlja geografski, delno pa mentalni okvir romana. Časovno dogajanje v romanu je postavljeno v skoraj štiri desetletja. Od začetka osemdesetih let na kosovskem podeželju, kjer je že tedaj bilo mogoče čutiti prihajajočo tragedijo, ki jo na neki način pooseblja v prisilno poroko porinjena mladenka Emina, do sedanjosti, ko se njen sin Bekim na Finskem, v »asimiliranem begunstvu« druge generacije, znajde v gejevskem razmerju z … mačkom v obliki (in v velikosti) človeka. Metafore in simboli komajda sledijo časovnim preskokom, a nenavadnosti so preveč predvidljive in enoznačne (kača!), da bi malo bolj zahtevnega bralca z močnimi izkušnjami obeh svetov lahko viharno povlekle vase. Še več – Statovcijevo pisanje, precej osoljeno s humorjem in ironijo, morda, zares le morda, celo namenoma ustvarja distanco do (anti)junakov, kar romanu daje milenijsko dimenzijo.
Boštjan Videmšek, Bukla 158
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
