Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Zapiski iz mrtvega doma

Fjodor M. Dostojevski
Zapiski iz mrtvega doma

Zaradi različnih vzrokov v Buklini spletni knjigarni te knjige ni možno kupiti.
Za več informacij se obrnite na založbo (v kolofonu levo) ali v kako drugo knjigarno.

Založba Beletrina
Zbirka Beletrina
Leto izdaje 2018
ISBN 978-961-284-375-5
Naslov izvirnika The House of the Dead
Leto izdaje izvirnika 1862
Prevod Borut Kraševec
Spremna beseda Borut Kraševec
Urejanje Špela Pavlič

Tehnične lastnosti
trda vezava
21 x 14,5 cm
650 g
447 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > leposlovni roman
biografije in spomini > avtobiografija
rusko leposlovje

Povej naprej

Založnik o knjigi

Zapiski iz mrtvega doma, ki so poleg Ponižanih in razžaljenih najbolj avtobiografsko delo Dostojevskega, zasedajo v pisateljevem ustvarjanju in v ruski literaturi nasploh posebno mesto. To je pravzaprav prvo veliko delo v ruski literaturi, ki govori o taborišču – tudi katorga, v kateri je bil Dostojevski zaprt štiri leta, je bila namreč neke vrste taborišče. Gre za prelomno delo, ki opisuje obdobje, v katerem se je Dostojevski duhovno prerodil.

Fjodor Mihajlovič Dostojevski (1821– 1881), ruski klasik, ki v svojih najznamenitejših delih, med katera sodi predvsem tako imenovano peteroknižje (Zločin in kazen, Idiot, Besi, Mladenič in Bratje Karamazovi), skuša prek opisovanja izjemnih, največkrat ekstremnih dejanj ali oseb upodobiti najgloblje dileme človekove duše ter posledice človekovih odločitev.

Recenzija Bukla

Bi Dostojevski ustvaril vsa svoja romaneskna veledela, če ne bi izkusil duševnega stanja tik pred izvršitvijo smrtne napovedi, ko se je z obsojenci, med katerimi je bil tudi sam, pošalil car, preden ga je poslal na štiriletno sibirsko katorgo (ki ji je sledila še štiriletna vojaščina)? Težko reči. Vsekakor pa je bilo življenje v sibirskih taboriščnih razmerah (iz katerega izvira najbolj slaven stavek tega najbolj avtobiografskega romana Dostojev skega »Človek je bitje, ki se vsega navadi – mislim, da je to njegova najboljša opredelitev«), v novem, tekočem in sodobnem prevodu Boruta Kraševca, ena od ključnih izkušenj za njegovo kasnejše ustvarjanje. Neživljenjske razmere, ponižanja, hierarhija, kaznilniške legende in bajke, morilci in njihove življenjske zgodbe ter podobno so bile za Dostojevskega prvovrsten laboratorij človeških duš, v katerem je lahko na živih primerih opazoval, kako odreagira človek v različnih okoliščinah, ki jih je taborišče še otežilo. Zapiski iz mrtvega doma iz leta 1862 so tako tudi dokumentarni roman, ki nam pokaže, kje je slavni ruski pisatelj dobival inspiracijo za svoja ključna dela in njihove junake, od Ponižanih in razžaljenih (1861) prek Zločina in kazni (1866), Idiota (1869), Besov (1872) do romana Bratje Karamazovi (1880). Še en Kraševčev izvrsten prevod, v katerem je Dostojevskega veselje brati in tokrat lepo sovpada tudi z izidom sodobne ruske zaporniške klasike Samostan, ki je izšla na začetku leta 2018.

Samo Rugelj, Bukla 143

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...