Glista na begu

Recenzija Bukla

Eno od zgodnejših stripovskih del letoš njega nagrajenca Prešernovega sklada je bilo v nadaljevanjih objavljeno v Mladini leta 1997, kasneje pa je v albumski obliki izšlo v Franciji (1999), Italiji (2003) in na Hrvaškem (2008). V slovenščini smo knjižno/albumsko obliko dobili natanko dve desetletji po izvirnem nastanku. V tej dinamični zgodbi se je Lavrič s črno-belo tehniko, ki gradi na jasnem kontrastu med belo in črno ter na izvirno zmontirani in skadrirani risbi, poigral s prigodami Gliste, ne preveč perspektivnim posameznikom naše družbe, ki najraje sanja o Havajih in lepoticah s plaže, v resnici pa poseda ob šanku, pije in ogovarja ženske na sosednjem stolu. Potem pa po spletu okoliščin pade v mafijsko-policijsko-vojaško godljo, iz katere se skuša izvleči z lastno iznajdljivostjo in zmožnostjo prilagajanja na nepričakovane situacije. Konec je seveda prepoznavno »lavričevski«.

Samo Rugelj; Bukla 129-130