Založba | ZRC, ZRC SAZU |
Zbirka | Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev |
Leto izdaje | 2018 |
ISBN | 978-961-05-0121-3 |
Leto izdaje izvirnika | 2018 |
Urejanje | Dušan Voglar |
trda vezava
20,5 x 14 cm
480 strani
Tip knjige
zbirka
Kategorije
leposlovje
slovensko leposlovje
Založnik o knjigi
Med Kozakovimi dramami je Kongres najbolj neposredno odprt za dialog s posameznikom o njegovem bivanju. Zelo dosledno je namenjen t. i. ontološki funkciji gledališča, ki po Kozakovi razlagi predvsem pomeni, da gledališče zmore v človeku ustvarjati notranjo eksistencialno napetost med resnico in neresnico, med bitjo in nebitjo. Dramo je izoblikoval leta 1967 na podlagi svojih neprizanesljivo kritičnih filozofskih in etiških spoznanj o slovenski in evropski sočasni stvarnosti, zlasti še o položaju, vlogi in aktivizmu intelektualcev in sploh mislečih ljudi v njej. S svojim odporniškim dejanjem, z alegorijskim prikazom spopadov in prizadevanj na univerzi je razkril bistvo dogajanj v družbi. V dramo je vgradil svoje še vedno nagovarjajoče ideje o posamezniku, kulturi in družbi, svojo perspektivo. Z dramaturškimi zaostritvami, uvedbo groteske in usmerjanjem k negaciji negiranja vrednot je omogočil, da jo gledalstvo in bralstvo prepozna in o njej razmisli.
Recenzija Bukla
Peta knjiga zbranega dela Primoža Kozaka je – po prvi s Kozakovimi pesmimi, pripovednimi spisi in osnutki ter treh z zbranimi dramskimi spisi – vsa posvečena njegovi ob Aferi najpomembnejši stvaritvi, družbeno kritični drami Kongres. Literarni zgodovinar Dušan Voglar je izdajo uredniško zasnoval tako, da je na začetek postavil zadnjo, v primerjavi z dve leti starejšo prvo nekoliko skrčeno avtorsko različico besedila s tremi dejanji in 53 prizori, kakršna je bila leta 1969 tudi natisnjena. Urednik nato pojasni v Zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev uveljavljena pravila tekstno kritične priprave besedila, ki jim je sledil, in s primerjanjem štirih tipkopisnih različic podrobneje spregovori o nastajanju drame. V nadaljevanju se ukvarja še z zasnovo drame, predstavi njene glavne like, oriše sestavljanje dogajanja in poznejše posege v prizore v posameznih različicah tipkopisa ter spremlja obdelovanje knjige za po dve odrski uprizoritvi in bralni predstavitvi z objavljenimi odmevi nanje.
Iztok Ilich, Bukla 147
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.