Krik brez odmeva
Marijan Eiletz
| Založba | Družina |
| Zbirka | Pretakanja |
| Leto izdaje | 2015 |
| ISBN | 978-961-04-0221-3 |
| Urejanje | Mateja Komel Snoj |
trda vezava
22 x 15 cm
540 g
352 strani
Tip knjige
roman
Kategorije
leposlovje > zgodovinski roman
slovensko leposlovje
O knjigi
»Oprosti mojemu morda preveč negativnemu razglabljanju. Zdi se mi, da stojim pred ogledalom življenja in iščem v njem svojo resnično podobo. To ogledalo ne odseva ničesar, ne odseva tega, kar stoji pred njim. Je pravzaprav kot prepad preteklosti, za katerega mislimo, da ga poznamo, a smo spet in spet razočarani, kadar se zagledamo v ogledalo. Sprašujem se, kaj me sili k iskanju, kakšen odgovor iščem v tem ogledalu – breznu. Odgovor je vselej isti: resnico. Resnico v zablodi in zaprepaščenosti, v temi spominov in dvomov. Vsa preteklost se mi vrača in je pred menoj … iščem izhod v odrešilno prihodnost. Kdo me je anesteziral? Moje oči iščejo na vse strani, ušesa poslušajo in ne slišijo drugega kot krike, krike ... So to kriki obupa ali morda kriki zmage, ki jo pričakujemo, ko iščemo v temi skrivnostno luč, luč odrešitve in življenja ...«
Zgodba romana Krik brez odmeva je postavljena v čas pred drugo svetovno vojno, med in po njej. Začne se v Mariboru, kjer je doma osrednji lik, ki se zaradi nemške okupacije umakne v Ljubljano. Znajde se med četniki, nato med partizani, ob koncu vojne pa se umakne v Italijo in od tod v Argentino. V daljni deželi sreča svojo mladostno prijateljico iz Maribora, toda njuno razmerje se tragično konča, saj v tem času v Argentini vlada diktatorski režim, ki surovo uniči njuno družinsko srečo ...
Recenzija Bukla
Avtor te knjige je, kot priznava med vrsticami, želel izbrano zgodovinsko dogajanje prikazati čim bolj objektivno in kritično, pa vendar dovolj subtilno, da bi njegovo delo ponudilo tudi morebiten nov vpogled v čas narodove polpreteklosti. In to mu je, kar bralec spozna že po nekaj straneh, tudi uspelo! Zgodba se začne odvijati v Argentini, kjer Pavel, ugledni arhitekt sredi štiridesetih let, še vedno išče samega sebe, svoj lastni mir in srečo. Že res, da je takoj po drugi svetovni vojni odšel čez lužo za boljšim življenjem, a kaj ko se zdi, da tudi še desetletji in več po vojni vsa njegova bit le nemočno kriči in se želi otresti okovov preteklosti. Prav katarzično mu nekega dne pride na pot Ana, prikupno dekle židovskih korenin, ki ji je Pavlov oče v burnih časih na začetku vojne v Mariboru rešil življenje. In tako ji zdaj odrasli Pavel izpove vso svojo agonijo. Ta se je začela že v njegovih gimnazijskih letih, ko so ga prisilno mobilizirali v italijansko vojsko, od koder je ušel in se kasneje znašel med partizani. Ker pa mu njihova ideologija ni bila blizu, je na koncu pristal med domobranci. Pretresljiva zgodba, delno zgrajena na avtorjevih osebnih izkušnjah in pričevanjih njegovih znancev, je prepletena z mislijo o pomenu svobode in zavedanju lastnih korenin ter ovita v vodilni motiv – prekletstvo izvirnega greha, ki je dobilo pečat s Kajnovim umorom lastnega brata. Avtor, ki živi v Argentini in bo letos aprila dopolnil devetdeset let, je za ta roman prejel literarno nagrado svetlobnica 2015. Komisijo je med drugim prepričala »epska širina romana, ki se kaže v geografski razprostranjenosti dogajanja in v širini prikazov družbenega življenja skozi usodo posameznika«.
Vesna Sivec Poljanšek, Bukla 118-119
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
