Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem, 2. del

Recenzija Bukla

Avtorica, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine, je v sodelovanju z ekipo recenzentov pripravila dve obsežni monografiji, (založba Slovenska matica pa za leto 2019 napoveduje izid še tretje), s katerimi bomo dobili integralni prikaz zgodovinskega razvoja zdravstva na Slovenskem od časa pred novim vekom do začetka 21. stoletja. Ko avtorica razmišlja o največji dobrobiti razvoja zdravstva v zgodovini, je prepričana, da je to javno zdravstvo, ki mu je namenila velik del prve monografije. Največji smrtni davek v zgodovini so terjale nalezljive bolezni (črne koze, kolera, jetika … ) in leta 1803 smo z uvedbo cepljenja drastično zmanjšali umrljivost. Razsvetljenske reforme za časa Marije Terezije in njenega sina so prvič pravno formalno regulirale zdravstvo, sledil je raz voj bolnišnic (civilnih, vojaških, splošnih, specialnih), ki so ljudem omogočale, da so nekatere bolezni zdravili bolnišnično. Kot zanimivost: prva ljubljanska bolnišnica je bila ustanov ljena leta 1786 in je imela 12 postelj, v Mariboru pa so jo postavili leta 1799. Sprva skromno bolnišnično zdravljenje je z razvojem medicine omogočalo tudi vedno boljše rezultate operacij. Razvoj dostopnega javnega zdravstva (kurativa, preventiva in rehabilitacija) je omogočil izboljšanje zdravja prebivalcev in daljšo življenjsko dobo. Napredek kemije in drugih naravoslovnih ved pa je prinesel odkrivanje novih zdravil, ki so se iz lekarništva postopoma preselile v farmacijo, s čimer se zaključuje prva knjiga. V drugi knjigi je prikazan razvoj operativnih strok, ki človeku vračajo hojo, vid, sluh, mišično aktivnost in jasno misel, govora je seveda o his toriatu kirurgije (od splošne, abdominalne, travmatologije, kardiovaskularne, nevrokirurgije, torakalne, plastične, urologije itd.). Popisani so tudi razvojni koraki obveznih podpornih strok kirurgije kot je anesteziologija, transfuzijska in transplantacijska medicina ter radiologija, nuklearna medicina in rehabilitacija. Vsa poglavja se dotikajo tudi dela zdrav stvenega oseb ja ter posameznih vodilnih zdravnikov. V tretji knjigi bodo predstavljene neoperativne medicinske stroke, internistična medicina, psihiatrija in zobozdravstvo. Avtorica je nekje rek la, da je »veda brez preteklosti, kot človek brez spomina« in s temi monografijami je postavila lep spomin in spomenik razvoju medicinske vede in zdravstva na Slovenskem.

Renate Rugelj, Bukla 141

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.