Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Literatura in etika

Tomo Virk
Literatura in etika
25,00 € 25,00 € Prihrani 0,00 €
Na zalogi, rok dobave 1-5 delovnih dni

Knjiga bo lično ovita v darilni papir in zavezana s trakom. Račun v kuverti pošljemo h kupcu, knjigo pa k obdarovancu.

2,90 €


Založba LUD Literatura
Zbirka Novi pristopi
Leto izdaje 2021
ISBN 978-961-7017-79-3
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.

Tehnične lastnosti
trda vezava
21 x 14,5 cm
390 g
226 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
književnost in jezikoslovje > literarna teorija
književnost in jezikoslovje
naravoslovje > znanost

Povej naprej

Založnik o knjigi

Literatura in etika, Virkova šestnajsta samostojna knjiga, je nadaljevanje njegove teoretske monografije Etični obrat v literarni vedi (2018), prinaša pa interpretacije konkretnih literarnih besedil, in sicer v luči večplastnega razmerja med literaturo in etiko. V poglavjih o Homerjevi Iliadi, Heziodu in klasični grški tragediji, recimo, se osredinja na prikaz literature kot edinstvenega vira za razumevanje etičnih norm in moralnih meril antičnega sveta. Posebno poglavje je namenjeno literarni teodiceji: ob Leibnizu mdr. obravnava Voltaira, Goetheja, Dostojevskega in Bulgakova. V poglavju o vprašanju vesti se ustavlja predvsem ob avtorjih, kot so Poe, Nietzsche, Dostojevski in Camus. Ob Schlinkovem romanu Bralec analizira pisateljevo strategijo, ki ji uspe v bralcu prebuditi empatijo tudi do nekdanje paznice v nacističnem taborišču. Poglavja, posvečena izbranim romanom oziroma kratki prozi Toni Morrison, Borgesa in Coetzeeja, tematizirajo »etiko drugosti«, zadnje poglavje, ki analizira roman Philipha Rotha Človeški madež, pa kritično opozarja na aporije ideologije »politične korektnosti«. Avtor je svojo razpravljalsko rdečo nit na uvodnih straneh zgoščeno predstavil s sodbo, da »ko razpravljamo o etiki, brez literature pravzaprav ne gre. Ta ugotovitev je osrednja pobuda te knjige, v kateri poskušam zajeti moralno in etično razsežnost literature v njenih najrazličnejših legah. […] Ob obravnavanih delih seveda razpravljam o marsikaterih moralnih in etičnih dilemah, a ne zato, da bi jih razrešil. Slediti poskušam predvsem temu, kako se jih loteva literatura v izbranih besedilih.«

o avtorju

Tomo Virk je literarni zgodovinar in teoretik, esejist in prevajalec, predava na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Za zbirko esejev Ujetniki bolečine (1993) je prejel nagrado Marjana Rožanca, za knjigo Bela dama v labirintu: idejni svet J. L. Borgesa (1994) nagrado zlata ptica, za Strah pred naivnostjo: poetika postmodernistične proze (2000) zlati znak ZRC SAZU, za Etični obrat v literarni vedi pa Ocvirkovo priznanje. Leta 2020 je izšla njegova monografija Pod Prešernovo glavo. Slovenska literatura in družbene spremembe: nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižja.

Recenzija Bukla

Avtor je literarni zgodovinar in teoretik, predavatelj na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in plodovit pisec, saj je pred nami že njegova šestnajsta samostojna knjiga, ki je nadaljevanje teoretske monografije Etični obrat v literarni vedi (2018). V tokratni knjigi, kot sam pravi, obravnava pomen etike v literarnih delih izbranih avtorjev manj učenjaško, bolj sproščeno in konkretno. Prek etike homerskega sveta in atiške tragedije preide na literarno teodicejo pri Voltairu (z izvrstnim komentarjem Kandida), Bulgakovu in Dostojev­skem, prek pojma vesti do empatije pri ­Schlinkovem Bralcu. Pojavno obliko etike je izdvojil in jo opisal še v delih Morrisonove, Borgesa, Coetzeeja in v Rothovem Človeškem madežu. Ob obravnavanih besedilih razmišlja o etičnih dilemah, čim natančneje želi pokazati, kako se z njimi spoprijemajo avtorji in njihovi junaki v izbranih literarnih delih. Kaj je prav in kaj narobe, kaj je dobro in kakšno je zlo? Etika in literatura se napajata ena iz druge, skupaj reflektirata in napovedujeta. Vse je odvisno od družbeno- in duhovnozgodovinskega stanja v politiki, filozofiji, znanosti, zgodovini, religiji in seveda umetnosti. Virk pravi, da etične situacije niso računalniške formule le z enim rezultatom. Teh je lahko več in izvirajo tudi iz drugih zvrsti pametnosti. Kako naj človek deluje, da ga ocenimo kot etičnega? Izhaja naj iz volje do dobrega in pravičnega. Književnost in etika ne moreta ena brez druge, saj obe temeljita na moralni dilemi človekove pod/zavesti. Pri določenih avtorjih in njihovih delih Virk pusti prostor za diskurz, saj je predmet Literatura in etika del študijskega programa, zato na predavanjih in po njih dopušča izmenjavo mnenj in razumevanj. Tomo Virk je prejemnik številnih nagrad in priznanj. Njegovo zadnje delo pa je prav tako izjemno, kot so bila vsa pred tem.

Sonja Juvan, Bukla 160

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...