Korespondenca z J. P. Morganom & Co.

Založnik o knjigi

Življenje in delo Nikola Tesle sta vedno znova predmet fascinacije. Njegovi izumi in odkritja, a tudi teze in nerealizirani načrti, so nepovratno spremenili našo družbo, obenem pa še vedno ponujajo neizčrpen vir nadaljnjega raziskovanja in izumljanja. Eno najvznemirljivejših Teslovih prizadevanj, osrediščenih okoli postaje Wardenclyffe: ekološko vzdržno in za praktične potrebe skoraj neomejeno brezžično prenašanje električne energije na katerokoli točko sveta, kljub svojemu revolucionarnemu potencialu, sproža množico ugibanj. Knjiga Nikola Tesla: Korespondenca z J. P. Morganom & Co. v jedru prinaša prevod pisem, ki jih je Tesla v iskanju sredstev za svoj projekt izmenjal z bankirjema J. P. Morganom in njegovim sinom in iz katerih je mogoče razbrati tako nekatere osnovne značilnosti postaje Wardenclyffe, kakor tudi Teslov svetovni nazor in celo njegov psihološki profil. Povrh vsega je pričujoča knjiga tudi dragocen vpogled v zgodnje dvajseto stoletje v ZDA, v zgodbo o brutalnem vzponu neoliberalnega kapitalizma, kot se zrcali v pismih.

Knjigo, ki je zaradi nekaterih še nikoli v tiskani obliki objavljenih besedil pionirska tudi v svetovnem merilu, je zasnoval, uredil in prevedel Tibor Hrs Pandur, ki se podpisuje že pod slovenski prevod in spremno študijo Teslovega besedila Problem povečevanja človeške energije. Z obširnim spremnim besedilom, vpeljavo natančnih znanstvenih razlag ter vključitvijo številnih primarnih virov je uspel izrisati kompleksno in celovito zgodbo o Teslovih naporih. 

Rekonstrukcija celotne ohranjene korespondence med Nikolo Teslo in vodilnima predstavnikoma bankirske dinastije in komercialne banke J. P. Morgan & Co. (J. P. Morganom in njegovim naslednikom J. P. Morganom jr.) na podlagi različnih arhivov (predvsem Teslovega osebnega arhiva v Muzeju Nikole Tesle v Beogradu in arhiva Morganove knjižnice in muzeja v New Yorku ter drugih arhivov v ZDA) je prva objava tega materiala v svetovnem merilu in prvi prevod tega gradiva v slovenski jezik.

Pisma spremljajo kratke biografije Teslovih naslovnikov in izčrpne opombe, ki kontekstualizirajo številna zgodovinska, biografska in tehnična ozadja, knjiga pa vključuje tudi prevode vseh dostopnih prilog, ki jih je Tesla s pismi posredoval: izrezke iz časopisov, nekatere Teslove (doslej neprevedene) ključne članke in poročila, ki osvetljujejo tudi njegova širša humanistična prizadevanja: članek Brezžični prenos električne energije (1904), članek Prenos brezžične energije kot sredstvo pospeševanja miru (1905) in Čudežni svet, ki ga bo ustvarila elektrika (1915); izrezke člankov o delovanju njegovih edinstvenih turbin in brzinomerov ter drugih izumov, citate iz Teslove patentne dokumentacije, koncepte za obrambne sisteme, s katerimi se je ukvarjal proti koncu življenja, Teslove izjave ob patentnih pravdah glede prvenstva izuma radia na velike razdalje, doslej neobjavljeni intervju o nekaterih vidikih prve svetovne vojne, priporočila sodobnikov ter izbrane fotografije njegovih eksperimentov, izumov in projektov.

Priloge na koncu posameznih razdelkov knjige obsegajo prvo objavo celotnih korespondenc med Teslo in dvema dodatnima investitorjema T. H. Ryanom in H. C. Frickom, ter tehnični povzetek razvoja Teslovih brezžičnih tehnologij glede na nekatera znana načela domnevnega delovanja postaje Wardenclyffe na podlagi sodobnih rekonstrukcij vodilnih inženirjev in teslologov.

Korespondenca se nanaša na obdobje med 1900 in 1939 ter dokumentira ekonomsko in družbeno-politično ozadje Teslovega poskusa vzpostavitve prototipa postaje Wardenclyffe, s katero je želel človeštvu zagotoviti dostop do brezžične energije, ki ne bi vključevala potrate ali »uničevanja kateregakoli materiala«, pokriva pa tudi ozadje razvoja Teslove turbine, ki ga je s posojili podprl J. P. Morgan jr.

Ker sta oba Morgana Teslo sprva finančno podprla, a zaradi kompleksnih psiholoških, zgodovinskih in politično-ekonomskih razlogov, povezanih tudi z onemogočanjem in ukalupljanjem prelomnih tehnologij v reprodukcijo obstoječih (ob)lastniških razmerij, nadaljnjo podporo prekinila, korespondenca omogoča edinstven vpogled v eno izmed večjih tragedij 20. stoletja. Analizo tega ozadja, tako kot odgovor na ključno vprašanje, zakaj je Morgan svojo podporo Teslovem projektu, s katerim je želel preobraziti energetsko-družbeni ustroj človeštva, prekinil, najdemo v izčrpni uvodni študiji, ki osvetljuje tudi nekatera nova dognanja povezana s podzemno konstrukcijo in zasnovo stolpa Wardenclyffe, sooča pa tudi  etični in politični drži Tesle in Louisa Adamiča in njun kompleksen odnos sredi medvojnega obdobja prve polovice dvajsetega stoletja.