Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Pojasnjena zavest

Consciousness explained
Daniel C. Dennett
Pojasnjena zavest
40,00 € 40,00 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 1,20 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, rok dobave 1-3 delovne dni Brezplačna poštnina

Povej naprej

Založba Krtina
Zbirka Temeljna dela
Leto izdaje 2012
ISBN 978-961-260-063-1
Leto izdaje izvirnika 1991
Prevod Sebastjan Vörös
Spremna beseda Olga Markič

Tehnične lastnosti
mehka vezava
20 x 13,5 cm
690 g
626 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
psihologija in psihiatrija
filozofija

Založnik o knjigi

Daniel C. Dennett je sodobni ameriški filozof in ko­gnitivni znanstvenik, ki se ukvarja predvsem z vprašanji filozofije duha, filozofije kognitivnih znanosti, filozofije biologije in filo­zofije religije. Je dolgoletni direktor Centra za kognitivno znanost na Univerzi Tufts (od leta 1985), kjer tudi predava filozofijo. Njegova prva knjiga, s pomenljivim naslovom Content and Consciousness (1969), se ukvarja z dvema osrednjima temama filozofije duha, intencionalnostjo in zavestjo. Pri tem ne preseneča toliko sam izbor tem, saj igrata obe pomembno vlogo tudi pri drugih avtorjih, kot njun vrstni red, ki je pri Dennettu postavljen na glavo. Če je po tradicionalni interpretaciji zavest temeljni in intencionalnost odvisni pojav, pa Dennett v svoji knjigi predlaga, da se najprej vprašamo po intencionalnosti, ki je osnovnejša in potemtakem teorijam o zavesti predhodi. Kakor ugotavlja, je prav ta zamenjava temeljnih izhodiščnih intuicij sprožila nekatera najgloblja nesoglasja na področju filozofije duha. S tako začrtanim raziskovalnim pristopom nadaljuje tudi v svojih naslednjih delih, Brainstorms (1978) in Intentional Stance (1987), zaokroži pa ga v knjigi Pojasnjena zavest .

Dennett v svojem poskusu pomiritve manifestne/humanistične in znanstvene podobe uporablja dvojno strategijo. Po eni strani skuša pokazati, da je humanistična podoba prenapihnjena in vsebuje nepotrebno sklicevanje na nad­naravno in skrivnostno. Kot Rylov učenec upošteva priporočila logičnega behaviorizma, da se moramo pri raziskovanju duševno­sti osredotočiti predvsem na opazljive vzorce vedenja in se ogibati iskanju »duha« oz. »prikazni v stroju«. Po drugi strani pa meni, da je znanstvena podoba še vedno preveč vezana na razumevanje znanosti iz obdobja mehanike. Nova razi­skovanja, predvsem v fiziki, biologiji, nevroznanosti, računalništvu in kognitivni znanosti, so namreč pokazala, da znanost odkriva v naravi veliko večje kompleksnosti. Zato je treba znanstveno podobo nekoliko »napihniti«, saj bo le tako lahko vodila k razumevanju temeljnih elementov humanistične podobe in do človeka kot zavestne, svo­bodne in odgovorne osebe.

Recenzija Bukla

Leta 1990 je v slovenščini izšla knjiga Oko duha, eklektična zbirka znanstvenih in literarnih besedil o povezavi med duhom in telesom, ki je prinašala izvirne interpretacije in refleksije na temo jaza in duše. Knjiga je izvirno izšla deset let poprej, uredila pa sta jo Douglas R. Hofstadter (sicer avtor intelektualne uspešnice Gödel, Escher in Bach, ene od redkih tovrstnih knjig, ki se tudi v naših knjigarnah še vedno spodobno prodaja) in Daniel C. Dennett (1942), ameriški filozof in kognitivni znanstvenik. Dennettu je samo leto pozneje, torej 1991, izšla obsežna knjiga Pojasnjena zavest, ki smo jo zdaj dobili tudi v slovenskem prevodu. V njej skuša z uporabo svojega esejističnega sloga, utemeljenega na mnogih raziskavah ter teoretičnih in praktičnih psiholoških in fizioloških eksperimentih, razložiti zavest ob predpostavki, da je njeno razumevanje v dobršni meri odvisno tudi od naših predstav v zvezi z njo. Avtor dokazuje, da vse lastnosti zavesti niso absolutne ter po definiciji prisotne pri vsakem posamezniku, temveč so odvisne tudi od družbenih in kulturnih okoliščin, v katerih se nahaja posameznik. Čeprav je zadnjih dvajset raziskav zavest osvetlilo na mnoge nove načine, ob katerih so nekateri empirični podatki, ki jih navaja Dennett, že tudi zastareli, ostajajo njegove temeljne ideje, kot piše Olga Markič, izredna profesorica na ljubljanski Filozofski fakulteti, v spremni besedi, še vedno aktualne in kontroverzne.

Samo Rugelj, Bukla 88

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...