Ko odnosi postanejo družina

O knjigi

Z oblikovanjem partnerskega odnosa in družinskega sistema se ne združita le dva posameznika, ampak spomina dveh družin. Monografija odstira vpogled v družinski razvoj, v medosebno dinamiko družinskih odnosov, ki ne omogoča le razumevanja razvoja najbolj ranljivih družinskih članov, otrok, ampak podaja razumevanje potenciala, ki ga imajo družinski odnosi za razvoj osebne edinstvenosti odraslega v vlogi partnerja, staršev, snahe oziroma zeta, tašče oziroma tasta, starih staršev … Knjiga tako prinaša vpogled v boljše razumevanje samega sebe, pomaga pri razvoju empatije do drugega in pri razvojnem delu z družinami, ki so se znašle v stiski.

Prehode med družinskimi obdobji predstavljajo prihodi in odhodi družinskih članov, ki povzročajo stres, na katerega mora vsak posameznik najti ustrezen odgovor. Za tak odgovor se morajo spremeniti odnosi znotraj družine. Da pa je to mogoče, se mora spreminjati prav vsak družinski član. Ta družinski stres je torej gonilna sila razvoja: iskanje ravnovesja med avtonomnostjo, samostojnostjo na eni strani in povezanostjo v odnosih na drugi strani. Pri tem pa razvojnega stresa družine ne razumemo kot nekaj, kar bi želeli bodisi kot strokovnjaki bodisi kot družinski člani preprečevati, ampak nekaj, kar ponuja možnost za novo razumevanje odnosov, drugih in samih sebe. Avtorica v knjigi definira pet razvojnih obdobij družine. Za vsakega posameznika je tudi pomembno, da čim bolje razume samega sebe in odnose, saj bo le tako razvil sočutje do sebe in empatijo do drugih, s čimer bo lahko bolj avtonomen v odzivih in varno navezan na druge ljudi.