Založba | Družina |
Leto izdaje | 2020 |
ISBN | 978-961-04-0616-7 |
Naslov izvirnika | Don Ernest Simoni |
Podnaslov izvirnika | Dai lavori forzati all'incontro con Francesco |
Leto izdaje izvirnika | 2016 |
Prevod | Rok Blažič |
mehka vezava
21 x 14 cm
170 g
143 strani
Tip knjige
biografija
Kategorije
biografije in spomini
religija
Založnik o knjigi
Tirana, 21. september 2014. Ne zgodi se pogosto, da bi videli papeža v javnosti ganjenega do solz. Ta dan je papež Frančišek v tiranski stolnici poslušal pričevanje ostarelega duhovnika Ernesta Simonija, ki je preživel kruto preganjanje komunističnega režima. »V dolgem obdobju tiranije ni nikoli vedel, ali je zbujanje jutro za jutrom blagoslov iz nebes ali nova neskončna obsodba.« Tako avtor zapiše o trpljenju albanskih kristjanov v času komunistične diktature Enverja Hoxhe. Režim, ki je bil izredno sovražen veri, je duhovnika aretiral na božični večer leta 1963. Prvotna smrtna obsodba je bila le del sprijenega psihološkega mučenja, ki mu je sledilo tudi ponižujoče prisilno delo v skadarski kanalizaciji. Dolgih 28 let je Simoni čakal na svobodo. A njegova trdna volja, vztrajanje v molitvi in ponižna vdanost Kristusu niso popustile, zato je tudi danes velik glasnik odpuščanja, sprave in prizadevanja za mir med ljudmi.
Dve leti po tem srečanju je preizkušenega 88-letnika papež imenoval za kardinala. Ko novim kardinalom podeli rdeče pokrivalo, reče: »Sprejmite rdeče pokrivalo kot znamenje kardinalskega dostojanstva, ki pomeni, da morate biti pripravljeni vse do prelitja krvi trdno prispevati k porastu krščanske vere, miru in spokojnosti Božjega ljudstva ter svobodi in širjenju svete rimske Cerkve.« Te besede za Ernesta ne predstavljajo obljube za prihodnost, ampak povzetek celotnega njegovega življenja. Njegov škrlat je rdeč od že prelite krvi za Kristusa in za brate v zaporih in rudnikih.
Recenzija Bukla
Komaj je skromni albanski duhovnik Ernest Simoni izrekel zadnje besede božične maše leta 1963, so ga obstopili v črno oblečeni možje, ga aretirali, mu trdo zvezali roke z žico in ga vrgli v samico. Tedanji albanski oblasti je šel močno v nos zaradi vztrajne vere, osebne karizme in ugleda, ki si ga je pridobil kot zdravilec, predvsem pa zaradi nepripravljenosti sodelovanja z oblastjo, ki je zahtevala odcepitev albanske cerkve od papeškega sedeža, kar je bilo načrtovano, da bi jo osamili, si jo podredili in nazadnje uničili. Življenjepis duhovnika Simonija je osebna zgodba o desetletjih psihološkega mučenja, težkega in ponižujočega dela, ki je uničilo življenjske sile številnih drugih duhovnikov, a tudi širši vpogled v diktaturo Enverja Hoxhe. Duhovnik Ernest Simoni je proti koncu življenjske poti doživel osvoboditev iz zapora, versko svobodo in čast, da je Albanijo ter njega samega obiskal papež, ki ga je ob tej priliki povišal v kardinala. Ko sta se stara moža objela, so papežu spolzele solze. Celotna knjiga kljub boleči vsebini prinaša upanje.
Maja Črepinšek, Bukla 153
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
-
Vohunske spletke in umori na svetem sedežu Nenadne, nepojasnjene smrti treh papežev 20. stoletja, da o škofih, kardinalih in papeških kandidatih sploh ne govorimo 26,00 € Dodaj v košarico