Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 25 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Romarski pozdrav

Slovenski božjepotni kraji na starih razglednicah
Milan Škrabec
Romarski pozdrav Novo
45,00 € 45,00 € Prihrani 0,00 €
Rok dobave 2-5 delovnih dni, na zalogi pri dobavitelju Brezplačna poštnina

Povej naprej

Založba Celjska Mohorjeva družba, Društvo Mohorjeva družba
Leto izdaje 2019
ISBN 978-961-278-449-2
Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.
Leto izdaje izvirnika 2019
Spremna beseda Janez Juhant
Urejanje Mateja Kvartič Dolinšek

Tehnične lastnosti
trda vezava
33,5 x 23,5 cm
2.590 g
428 strani
Tip knjige
fotografska monografija
Kategorije
religija > krščanstvo
družbene vede > etnologija in antropologija
zgodovina > kulturna zgodovina

Založnik o knjigi

Na 515 razglednicah s spremljajočimi besedili je prikazanih 205 slovenskih božjepotnih krajev s celotnega slovenskega etničnega ozemlja. Zbirka odseva bogastvo verskega izročila prednikov, ki so tudi s pomočjo romanj kljub križem življenja smelo zrli v prihodnost.

Človeško življenje je romanje, človek pa popotnik na nemirni zemlji. Romanje pomeni poglabljanje in učvrstitev zveze med ljudmi in z Bogom. Ljudje so od nekdaj romali v svete kraje, ki so bili zanje kraji očiščevanja in vzpostavljanja pristnejših odnosov med ljudmi in z Bogom. Tudi v težkih časih vojn in prevrata so ljudje romali, saj so iskali tolažbo, mir in upanje pri svojih zavetnikih. Milostni mir, ki so ga prejeli v svetišču, so želeli posredovati tudi svojcem, to pa so storili z razglednicami romarskih krajev, ki so jih pisali rojakom. Razglednice romarskih središč so zrcalo naše preteklosti, sestavni del človeškega izročila in smerokaz za prihodnost.

Večina razglednic, zbranih v knjigi Milana Škrabca, je iz obdobja pred prvo svetovno vojno. Avtor jemlje razglednico v prvi vrsti kot zgodovinski vir, ki s poštnim žigom, znamko, raznimi koleki, krajevnim imenom, morebitnimi podatki o naročniku (založniku), izdajatelju in fotografu ter s slikovnim in pisnim sporočilom nudi dragocene informacije o preteklosti slovenskih božjepotnih krajev. Nekatere romarske cerkve so bile v poznejšem času močno spremenjene ali pa celo uničene. Zbirka Milana Škrabca odseva bogastvo verskega izročila prednikov, ki so tudi s pomočjo romanj kljub križem življenja z dvignjeno glavo in smelim pogledom zrli v prihodnost.

O avtorju

Milan Škrabec (1957) je leta 1980 končal študij zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zaposlen je kot učitelj zgodovine na Srednji strojni in kemijski šoli Šolskega centra Ljubljana. Velik del prostega časa posveča slovenski deltiologiji, ki jo je vzljubil kmalu po končanem študiju. Sodeloval je pri več razstavah in kot pisec člankov. Je avtor ali soavtor naslednjih publikacij, katerih rdeča nit so stare razglednice:Dežela ob Cerkniškem jezeru (1990), Vrhnika, prečuden kraj (1990), Narod naš dokaze hrani (2005), Boj za meje po 1. svetovni vojni (2007), Slovenstvo na razglednicah (2009), Slovenski pozdrav s Koroške (2014).

Recenzija Bukla

Milan Škrabec je lastnik ene največjih slovenskih zbirk starih razgled­nic, ki jih je med seboj bistroumno zložil že v nekaj odmevnih monografij, kot denimo Slovenski pozdrav s Koroške, Slovenstvo na razglednicah in Pozdrav s Sv. Višarij. V Romarskem pozdravu se je tokrat posvetil razglednicam s slovenskih božjepotnih krajev, ki so ponujali več kot primeren izbor za izdelavo in pošiljanje razglednic, zato je njihovo pošiljanje – zalagal jih je marsikdo, od gostilničarjev naprej – postalo zelo privlačno od konca devetnajstega stoletja naprej. Pošiljanje razglednic je od nekdaj opravljalo dvojno funkcijo: božjepotnik je s tem svojim bližnjim sporočil, kod se je mudil in kaj je tam počel, obenem pa je bila razglednica – omeniti velja, da so mnoge od teh razglednic zelo estetsko posnete in ­dovršeno oblikovane – tudi dober nagovor in povabilo, da bi se na ta romarski cilj odpravil še kdo. Romarski pozdrav je bogata ilustrirana in zgledno oprem­ljena knjiga: slovenski kraji so razvrščeni po abecedi, pri vsakem od njih pa je toliko različnih razglednic, kot jih je Škrabcu le uspelo najti. Ponekod je to le ena ali dve (recimo pri Bovcu ali Dvoru pri Polhovem Gradcu), spet drugod jih je za nekaj strani (denimo Brezje in Blejski otok), kjer se vidi, da so morali fotografi in oblikovalci kar tekmovati, če so želeli biti izvirni in dovolj konkurenčni s svojo podobo na razglednici. Knjiga, ki je obenem sprehod skozi zgodovino, brskanje po preteklosti vsakega od zabeleženih in ilustriranih krajev, hkrati pa tudi prvovrstno estetsko doživetje, ki kaže, da so imeli prednamci še kako dobro razvit čut za lepoto tako cerkva kot krajine okoli njih!

Samo Rugelj, Bukla 150

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...