Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 35 €
041 670 666(pon.-čet.: 8.30-16.00, pet.: 8.30-14.30)
0

Arhitektura in politika

Arhitekturna zgodovina, knj. 3
Arhitektura in politika

Zaradi različnih vzrokov v Buklini spletni knjigarni te knjige ni možno kupiti.
Za več informacij se obrnite na založbo (v kolofonu levo) ali v kako drugo knjigarno.

Založba Znanstvena založba Filozofske fakultete
Zbirka Arhitekturna zgodovina
Leto izdaje 2016
ISBN 978-961-237-919-3
Leto izdaje izvirnika 2016
Urejanje Renata Novak Klemenčič

Tehnične lastnosti
mehka vezava
28 x 21 cm
610 g
140 strani
Tip knjige
zbornik
Kategorije
umetnost > arhitektura

Povej naprej

Založnik o knjigi

Tretja knjiga iz serije znanstvenih monografij z naslovom Arhitekturna zgodovina, ki jo izdaja Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, je tematsko posvečena aktualnem vprašanju razmerja med arhitekturo in politiko. Prispevki mednarodno uveljavljenih domačih in tujih strokovnjakov z različnih področij (arhitektura, krajinska arhitektura, umetnostna zgodovina, konservatorstvo) se na izviren znanstveni način lotevajo različnih vidikov vpliva politike na arhitekturo v najširšem pomenu te besede.(Helena Seražin)

Recenzija Bukla

Znanstvena monografija, ki si za osrednjo temo jemlje vedno aktualno razmerje (ki je hkrati izkazovanje moči in vpliva) med politiko in arhitekturo, je zbornik povzetkov znanstvenega simpozija, ki je leta 2014 potekal v Ljubljani. Gre za zanimiv nabor besedil z različnih področij (arh., kraj. arh., um. zg. in kons.) priznanih slovenskih in hrvaških avtorjev, ki ponujajo širok vpogled v različna obdobja (od srednjega veka do devetdesetih let 20. stoletja). Za laičnega bralca bodo najbrž še posebej zanimiva besedila, ki se dotikajo naše dežele. Ines Unetić piše o vplivu politike na oblikovanje vrtov v Evropi in na Kranjskem okoli leta 1800, ko so bili najrazkošnejši vrtovi (in tudi kipi, npr. Apolon) rezervirani za vladarje, ti pa so svojo (pre)moč izkazovali tudi z bogatimi zbirkami eksotičnih rastlin. David Kožuh predstavi zanimivo obdobje gospodarskega razcveta v Gorici v 19. stoletju, ko tedanji mestni svet ni dovoljeval gradnje v neogotskem slogu, češ da gre za nemški nacionalni slog, in tudi tako izkazoval nepokorščino avstrijski nadoblasti. Miloš Kosec pa obravnava razloge, zaradi katerih so med drugo svetovno vojno in po njej goreli ali bili porušeni številni slovenski gradovi in dvorci.

Kristina Sluga, Bukla 134-135

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...