Harmonika za butalce

Založnik o knjigi

Harmonika je eno od po svetu najbolj razširjenih in priljubljenih glasbil, v novejšem času se je udomačila v malodane vseh glasbenih zvrsteh. Skupaj z nekaterimi zvrstmi ljudske, predvsem pa t. i. »narodnozabavne glasbe« je harmonika postala tudi pomemben simbol, s katerim se pasivno ali aktivno, pozitivno ali negativno identificira dobršen del slovenskega občestva vseh generacij. Podobno vlogo je harmonika igrala in še vedno igra tudi v drugih kulturah in družbah. Bratko Bibič v svoji knjigi, kot bi sledil načelu »sledi denarju« (če hočeš najti storilca), sledi harmoniki (ker tako najde storilce) po labirintih spreminjajočih se družbenih, kulturnih, umetnostnih in glasbenih razmer, katerih sopotnik in soustvarjalec so tudi raznolike zgodovinske in aktualne glasbene in harmonikarske prakse. Na harmoniko namreč velikokrat naletiš prav tam, kjer jo najmanj pričakuješ.



Bratko Bibič (roj. 1957), po izobrazbi magister filozofije, je mednarodno uveljavljen skladatelj, harmonikar in vokalist z obsežno diskografijo in koncertno bilanco. Velja za enega pionirjev t. i. emancipacije harmonike od stereotipov, s katerimi se povezuje, začetnikov t. i. world music (sedemdeseta leta) in potem predhodnikov eksperimentalnih avantgard nove glasbe na sceni newyorškega Downtowna (osemdeseta leta), kasneje pa je deloval v številnih slovenskih in mednarodnih zasedbah. Vzporedno z glasbenim delovanjem se poklicno in ljubiteljsko ukvarja z raznoličnimi umetnostnimi praksami, zlasti s filmom, kot tudi s kulturnimi študijami in kulturno politiko. Številni članki in publikacije, nazadnje: Hrup z Metelkove (2003).