Zveneča metafizika: skladateljski opus akademika Lojzeta Lebiča

Recenzija Bukla

Gregor Pompe je eden najbolj rednih, strastnih in doslednih premišljevalcev (klasične) glasbe pri nas, kritik, predstojnik Oddelka za muzikologijo, esejist ter avtor knjižnih del. Lani je končal pisanje pomembne monografije Novi tokovi v glasbi 20. stoletja, tokrat pa zbirka Razprave pod okriljem Filozofske fakultete v Ljubljani ponuja izčrpno analizo opusa Lojzeta Lebiča, enega največjih slovenskih skladateljev. Osrednji del je posvečen pregledu opusa, avtorskemu zorenju in spreminjanju – od zgodnjih del in let iskanja pa do visokega modernizma v sedemdesetih letih 20. stoletja ali pomiritve modernizma in tradicije v kasnejšem ustvarjanju. Nekoliko več o družbeni klimi in okolju, v katerem se je Lebič oblikoval, izvemo v uvodnih poglavjih, ki govorita o skladateljevi življenjski poti in njegovi poetiki, ter v sklepnem poglavju, v katerem Pompe razvije tezo o Lebičevi »metafizični dialektiki«, ki je skladna tudi z naslovom knjige.

Žiga Valetič, Bukla 107-108

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.