mehka vezava
20 x 13,5 cm
330 g
271 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
umetnost
Založnik o knjigi
Avtorica v knjigi obravnava razvoj pojma estetske vzgoje od moderne do sodobne umetnosti. Pojem je uvedel Friedrich Schiller in ga na podlagi umetniških primerov določil za mesto zamišljanja, uprizarjanja, udejanjanja preobrazbe posameznika in družbe. Kraner razmišlja o estetski vzgoji kot o prepleteni zgodovini razprav, uresničitev in politik, vezanih na sposobnost umetnosti, da civilizira, kultivira, tvori in preoblikuje – čemur lahko sledimo že od antike in kar tvori temelj poljubne vednosti o umetnosti. Njena teza je, da k bistvu zgodovinskih sprememb v umetnosti lahko pristopimo prav preko zasledovanja te epistemološke osnove, ki uvaja umetnost kot univerzalno človeško dejavnost in s tem tudi kot privilegiran predmet vednosti in oblasti. Najprej v splošnemu pomiku od utemeljevanja narave kot vira vrednosti proti utemeljitvi človeka, človeških resursov in človeškega dela kot vira vrednosti in vednosti ter nato, od druge polovice 20. stoletja, pomiku proti nadzorovanju pojma produkcije na podlagi kreativnosti, informacije in intelektualne lastnine kot sredstvom reprodukcije kapitala.
o avtorju
Kaja Kraner je diplomirala iz kiparstva na ALUO in doktorirala iz humanističnih znanosti na AMEU-ISH. Na področju sodobnih umetnosti, estetike, teorije, filozofije in sociologije umetnosti deluje tako v praksi (recenzentka, piska, kuratorka) kot teoriji (neodvisna raziskovalka in predavateljica). Kronopolitika umetnosti je njena prva objavljena znanstvena monografija.
Recenzija Bukla
Znanstvena monografija Kaje Kraner, akademske kiparke (ALUO) in doktorandke humanističnih znanosti (AMEU-ISH), ki deluje na področju sodobnih umetnosti, estetike, teorije, filozofije in sociologije, obravnava razvoj (in spremembe) pojma estetske vzgoje od moderne do sodobne umetnosti. Avtorica za točko odriva določi pojem estetske vzgoje, kot jo je uvedel Friedrich Schiller, nato preskoči na lastno pot razmisleka o estetski vzgoji (pretežno) s stališča sodobnih vizualnih umetnosti, z utemeljevanjem in širjenjem teze, da lahko k bistvu zgodovinskih sprememb v umetnosti pristopimo preko zasledovanja epistemološke osnove, ki uvaja umetnost kot univerzalno človeško dejavnost in s tem privilegiran predmet vednosti in oblasti. Osredotoča se na pot od formativne zasnove modernega pojmovanja umetnosti konec 18. stoletja do sodobne umetnosti na prelomu v 21. stoletje. Vsebinsko zgoščena besedila so razporejena na štiri poglavja. Začetni Splošni dispoziciji umetnostnozgodovinske vednosti sledi poglavje Umetnostno in moralno delovanje, ki se prelomi v osrednje poglavje Estetska vzgoja v okviru osamosvajanja umetnosti in zaključi s četrtim poglavjem Geopolitika umetnosti. Celoto pomenljivo zaključi besedilo Mapiranje časa. Delo je avtoričina prva znanstvena monografija, bralcem pa je njeno dosedanje publicistično delo znano s področja recenzij knjig, razstav in predstav, teoretskih člankov in javnih predavanj.
Maja Črepinšek, Bukla 164
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
-
-10% Zgodovina slovenskega stripa 1927-2017 Devetdeset let stripa na Slovenskem 22,41 € 24,90 € Prihrani 2,49 € Dodaj v košarico -
Tkanje življenjske energije, duha in telesa Prezrta sporočila življenja in smrti, zvočno-energijskega napajanja, kriznih situacij, bolezni in bolečine 27,00 € Dodaj v košarico
