Založba | LUD Literatura |
Zbirka | Novi pristopi |
Leto izdaje | 2020 |
ISBN | 978-961-7017-57-1 |
Urednik | Matevž Kos |
trda vezava
20,5 x 14,5 cm
620 g
290 strani
Tip knjige
esej
Kategorije
književnost in jezikoslovje
umetnost
književnost in jezikoslovje > literarna zgodovina
umetnost > slikarstvo in kiparstvo
Založnik o knjigi
Knjiga je v marsičem nekaj posebnega ne le v slovenskem merilu. Prinaša šest pogovorov bodisi o literarnih delih, ki imajo svoje izhodišče v likovnih, bodisi o likovnih delih, ki svoj nastanek, nasprotno, dolgujejo literarnim delom. Pogovori vsakič tečejo o enem takšnem paru in se ravnajo po načelu diafanije. Grški glagol diaphaíno pomeni »naredim, da se kaj sveti, sije ali se prikazuje skozi«, se pravi: prikazujem skozi (kaj) ali prek (česa) in tako to odkrivam oziroma odgrinjam. Umetniško delo, pesem ali slika, ni samo verbalizacija ali vizualizacija danega v predlogi, ampak odkriva, kar v govorici njegove predloge ostaja skrito, in to razvija v svoji govorici. Dvojice, ki sta si jih izbrala sogovornika, so: Jan Vermeer in Thomas Tranströmer, Vincent van Gogh in Anne Sexton, Théodore Géricault in Julian Barnes, Paul Cézanne in Allen Ginsberg, Geneza in Andrej Rubljov, Pieter Bruegel starejši in Brane Senegačnik.
Jožef Muhovič (1954) je študiral slikarstvo, umetniško grafiko, likovno teorijo in filozofijo. Slikar, grafik, teoretik in profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V zadnjem času je izdal monumentalni Leksikon likovne teorije in knjigo Vidno in nevidno o formalni likovni analizi. Od leta 2017 je izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Vid Snoj (1965) je profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete. Med drugim je izdal knjigi Nova zaveza in slovenska literatura in Judovski sekstet ter prevedel Hölderlinove pozne himne in Celanove zbrane pesmi.
Recenzija Bukla
Grška beseda diapháneia pomeni prosojnost, v pričujoči zelo posebni in izjemni knjigi pa dobi še dodaten pomen: prikazovanje prek prikazovanja. Življenje, ki prebiva v likovni umetnini, se lahko rodi in spregovori v literarni – in obratno. Npr. v srcu bralca poezija zadrhti v govorici slike, kip nagovori občudovalca v jeziku drame. Vid Snoj je univerzitetni profesor, pisatelj in prevajalec, Jožef Muhovič pa slikar, grafik, teoretik in profesor na akademiji, avtor Leksikona literarne teorije in izredni član SAZU. Dva izjemna poznavalca literarne in likovne umetnosti sta v svojih dialogih o šestih literarno-likovnih parih odkrivala izvor, bistvo, odtenke ali prikrite globine izbranih umetnin. Na način diafanij odgrinjata še neodkrito in kot z lečo ostrita perspektive, ki so nad običajno umetniško refleksijo. Dvojice, ki sta jih izbrala sogovornika, so: Jan Vermeer in Thomas Tranströmer, Vincent van Gogh in Anne Sexton, Théodore Géricault in Julian Barnes, Paul Cézanne in Allen Ginsberg, Geneza in Andrej Rubljov, Pieter Bruegel st. in Brane Senegačnik. Vrhunsko delo ne le v slovenskem merilu!
Sonja Juvan, Bukla 154
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
- -10% Iznajdba narave Pustolovščine Alexandra von Humboldta, izgubljenega junaka znanosti 26,01 € 28,90 € Prihrani 2,89 € Dodaj v košarico
- -10% Zgodovina slovenskega stripa 1927-2017 Devetdeset let stripa na Slovenskem 22,41 € 24,90 € Prihrani 2,49 € Dodaj v košarico