Založba | Beletrina |
Leto izdaje | 2023 |
ISBN | 978-961-284-907-8 |
trda vezava
26 x 22 cm
2.360 g
527 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
družbene vede
umetnost
Založnik o knjigi
Čas prebujenja se bere kot slika izseka nekega časa, kjer se pred bralcem razprostirajo fascinantni prizori zgodbe o umetnosti. Avtor si ob pisanju zastavlja številna vprašanja in postavlja zanimive teze, pri čemer črpa iz mnogovrstnih virov, da bi bralcem kar se da živo predstavil sodobno umetnostno zgodovino. Knjiga na izredno luciden in večplasten način združuje avtorjev oseben, likovni in simbolen pogled na slovensko umetnost. Pisanje Tomaža Brejca pa ni le faktografsko, temveč umetnine – knjigo bogati več kot 350 domačih in tujih reprodukcij – doživlja kot ustvarjalni gledalec in jih skozi množico kontekstov oživlja v njihovem času in prostoru. Tomaž Brejc nam s prvo knjigo sintetičnega pregleda slovenske umetnosti v dramatičnem času med letom 1880 in koncem prve svetovne vojne pripoveduje zgodbo o estetski izkušnji predmodernizma. V tem času se slovenski umetniki (Šubic, Kobilca, Ažbe, Grohar, Jakopič idr.) uveljavijo na velikih razstavah v Parizu, Münchnu in na Dunaju, hkrati pa modernizirajo religiozno umetnost in kiparstvo povzdignejo na profesionalno akademsko raven (Gangl, Zajec, Berneker). Oblikuje se družbenokritično boemstvo, ki se po prelomu stoletja usmeri od impresije k izrazu: barvni motiv nadomesti realistični predmet, slika pa se prelevi v atmosfero komplementarnih kontrastov.
o avtorju
Tomaž Brejc (1946) je eden najvidnejših slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, odličen poznavalec moderne in sodobne umetnosti, avtor številnih monografij in univerzitetni predavatelj. Izobraževal se je v Ljubljani, na Dunaju, v Benetkah, Münchnu, Parizu in Los Angelesu. Poleg poglobljenega znanstvenega dela se je posvečal likovni kritiki, pripravi razstav in pisanju katalogov. Močno je vplival tudi na teoretsko misel o modernistični in postmodernistični umetnosti. Med drugimi je leta 2009 prejel nagrado Izidorja Cankarja za raziskovalno delo v umetnostni zgodovini. Širok razgled nad teorijo in prakso sodobne umetnosti povezuje z mednarodnim kontekstom.
Recenzija Bukla
V vse bolj digitalnem času, kjer se tiskane enciklopedične knjige z ambicioznim vsebinskim profilom umikajo interaktivnim spletnim predstavitvam, smo izpod peresa in očesa Tomaža Brejca (1946), zaslužnega profesorja na Akademiji za likovno umetnost, dobili prvi del (od predvidenih treh) pregleda slovenske umetnosti, ki pokriva obdobje od konca 19. stoletja do konca prve svetovne vojne. Knjiga z razkošnim vizualnim materialom (izvrstne reprodukcije ključnih slik in kipov iz tega obdobja) se začne novembra 1896, ko so v salonu hotela »pri Maliču« predvajali prvi kratki film sploh (Prihod brzovlaka na postajo bratov Lumière), potem pa Brejc pred nami začne razpirati zgodbo tedanje umetnosti na slovenskih tleh, kjer najde presenetljive vzporednice in povezave, denimo med sliko Ivane Kobilce Poletje in izseki iz Grossmannovih posnetkov na domačem vrtu, torej prvih metrov slovenskega filma, ob tem pa v sugestivni pripovedi, ki bo zapeljala tudi umetnostno manj podkovanega bralca, v širši okvir postavi ključne slovenske umetnike tistega časa (Šubic, Kobilca, Ažbe, Grohar, Jakopič idr.) in razišče njihovo mednarodno uveljavitev na začetku 20. stoletja. Polnokrvna knjiga o umetnosti. Priporočam!
Samo Rugelj, Bukla 170
© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.
Sorodne knjige
- Kronopolitika umetnosti Spremembe v estetski vzgoji od moderne do sodobne umetnost 25,00 € Dodaj v košarico
- Tkanje življenjske energije, duha in telesa Prezrta sporočila življenja in smrti, zvočno-energijskega napajanja, kriznih situacij, bolezni in bolečine 27,00 € Dodaj v košarico