Zgodbe slovenske arhitekture

Recenzija Bukla

Kaj (vse) je slovenska arhitektura? Na to ne ravno najpreprostejše vprašanje sta v svoji izvrstni knjigi želela odgovoriti Špela Kuhar in Robert Potokar. Ona je arhitektka, soustanoviteljica Centra arhitekture Slovenije in publicistka, on pa je arhitekt, vodja biroja Ravnikar Potokar, ki je s soavtorji na javnih natečajih prejel 25 prvih nagrad in izvedel številne nagrajene projekte. Kaj vse sta avtorja zbrala v knjigi Zgodbe slovenske arhitekture? Po eni strani izhajata iz naše zgodovine, saj so začetna poglavja namenjena naselbinskim kulturam v pradavnini (denimo koliščem), ta izhodišča pa potegneta v arhitekturo od Rimljanov do Slovanov, gradov in cerkva na naših tleh, srednjeveških naselij, ljudskega stavbarstva in kozolcev. Po drugi strani avtorja posebno pozornost posvečata nekaterim ključnim arhitekturnim osebnostim, denimo Maksu Fabianiju, Jožetu Plečniku, Stanku Kristlu, Vojtehu Ravnikarju in drugim. Tretji vsebinski segment so poglavja, v katerih je sistematično predstavljen neki arhitekturni pojav ali smer, kar vse je obogateno z bogatim grafičnim materialom, od slovenskega in jugoslovanskega modernizma do futurizma, ali pa se ta nanašajo na določene slovenske arhitekturne posebnosti, denimo prva ljubljanska nebotičnika, arhitekturo športa v Sloveniji, prenovo javnih stavb, arhitekturo mostov, ki imajo poleg povezovalne tudi močno simbolno funkcijo, sem pa spada tudi poglavje o bivakih in zavetiščih v gorah, ki zaradi svoje specifičnosti posegajo neposredno v naravo, zaradi česar je treba biti še toliko bolj previden v arhitekturnem smislu. Premišljeno izbrani primeri se sklepajo z džamijo, ki v slovenski prostor prinaša novo arhitekturno dimenzijo, avtorja pa se v zaključku sprašujeta o vlogi in pomenu arhitekture danes in jutri, s čimer suvereno zaokrožujeta to celovito knjigo, ki bo koristila tako tistim, ki se z arhitekturo ukvarjajo poklicno, kot tistim, ki jih zanima slovenska arhitektura v vsej svoji raznolikosti in bi radi nanjo pogledali z novimi očmi.

Samo Rugelj, Bukla 159

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.