Pojdi na glavno vsebino
Brezplačna dostava za naročila nad 29 €
041 670 666(vsak delavnik 9h-16h)
0

Hoja s hudičem

Okupacija Slovenije in kolaboracija, 1941-1945
Gregor Kranjc
Hoja s hudičem
29,90 € 29,90 € Prihrani 0,00 €
Za pridobitev Buklinega bonusa v vrednosti 0,90 € se prijavite ali registrirajte
Na zalogi, rok dobave 2-4 delovnih dni Brezplačna poštnina

Povej naprej

Založba Ciceron
Leto izdaje 2014
ISBN 978-961-6627-55-9
Leto izdaje izvirnika 2013
Prevod Andrej Poznič
Urejanje Andrej Poznič

Tehnične lastnosti
mehka vezava
20 x 13 cm
480 g
408 strani
Tip knjige
strokovna monografija
Kategorije
zgodovina > 20. stoletje

Založnik o knjigi

Knjiga izide konec novembra 2014. Cena v prednaročilu, 24,50 EUR, velja do 30. novembra 2014; najkasneje na ta dan mora biti kupnina poravnana.

Dr. Gregor Kranjc je profesor zgodovine na kanadski univerzi Brock, sicer pa je sin slovenskih izseljencev in živi v Torontu. V knjigi Hoja s hudičem, ki je v angleškem izvirniku izšla lani v Torontu, poskuša z očmi zunanjega opazovalca (ali kot je v predgovoru k slovenski izdaji zapisal dr. Božo Repe, iz \'ptičje, namesto iz žabje perspektive\') oceniti razloge, zaradi katerih se je velik del slovenskega naroda v najtežjem trenutku svoje zgodovine podal na pot \'z ramo ob rami s hudičem\'. Kolaboracijo brez zadržkov obsoja in zanjo ne najde nobenega opravičila, vendar pa v svoji sodbi sledi trendom sodobnega svetovnega zgodovinopisja, ki kolaboracije v evropskih državah med drugo svetovno vojno ne obravnava enoznačno, temveč poskuša razločevati med različnimi stopnjami sodelovanja z okupatorjem – od pasivnega prilagajanja, preko vsiljenih oblik sodelovanja, do zavestne kolaboracije, ki ni bila izražena zgolj v konkretni pomoči okupatorju, temveč tudi v povsem nedvoumnem političnem in ideološkem sozvočju z njim. Na podoben način Kranjc ovrednoti stopnjo kolaboracije (in s tem tudi krivde) najvidnejših slovenskih posameznikov, paravojaških skupin, političnih strank, upravnih institucij (še zlasti Ljubljanske pokrajinske uprave) in seveda Cerkve oziroma škofa Rožmana. In na drugi strani seveda obravnava vlogo Osvobodilne fronte, tako njeno deklarativno politiko kot praktično ravnanje in išče argumente, ki bodisi potrjujejo ali pa zanikajo stališča \'emigrantske zgodovinske šole\', češ da je OF s svojim ravnanjem naravnost prisilila drugo stran v sodelovanje s sovražnikom, ki pa, da ni bilo iskreno, temveč da so okupatorja želeli zgolj izkoristiti za obračun s komunisti, sicer pa so bili \'v srcu\' ves čas zvesti zahodnim zaveznikom. V tem kontekstu Kranjc obravnava tudi množične povojne izvensodne poboje, ki jih na eni strani pripiše nezrelosti novih oblasti in vojaško-političnim okoliščinam, kakršne so vladale neposredno po koncu druge svetovne vojne v Jugoslaviji in v širšem evropskem prostoru, na drugi strani pa manihejskemu, črno-belemu gledanju komunistov na družbo, katerega posledica je bila politika maščevanja po načelu \'Kdor ni z nami, je proti nam\'. Prav v tej točki, v črno-belem gledanju na svet, vidi Kranjc eno redkih stičnih točk med sicer zapriseženimi sovražniki: oba tabora vidita drug v drugem poosebljeno zlo, samega sebe pa seveda kot najčistejše utelešenje dobrega, in prav vztrajanje pri takšnih pogledih je krivo, da še sedemdeset let po koncu vojne \'Slovenci še vedno čakamo, kaj se bo zgodilo v preteklosti\' (kot je dr. Božo Repe v predgovoru k slovenskemu prevodu spomnil na sijajno domislico pokojnega srbskega novinarja Aleksandra Tijanića).

Recenzija Bukla

regor Kranjc je doktoriral v Torontu, kjer tudi predava evropsko zgodovino, kot sin slovenskih emigrantov pa se posveča predvsem zgodovini vzhodne Evrope in Balkana ter vprašanjem vojne in družbe. Pričujoča in še kako aktualna Kranjčeva knjiga, uvaja jo spremna beseda, ki jo je napisal Božo Repe, obravnava sporna vprašanja slovenske kolaboracije z okupatorjem med drugo svetovno vojno. Kranjc v tem široko zastavljenem delu pazljivo preigra politike, ki so jih Slovenci razvili na predvečer vdora sil in okupacije, te pa so, kot že nekajkrat poprej v zgodovini Slovencev, temeljile na logiki prilagajanja in političnega sodelovanja z močnejšimi silami. Vse to se je v tokratnih okupacijskih razmerah izkazalo za tragično in neprimerno. Ob tem seveda skuša razlikovati med različnimi stopnjami prilagajanja situaciji, vleče vzporednice z vichyjsko Francijo in Slovenci, razločuje, kaj je po njegovem bila kolaboracija in kaj ne, z vsem tem pa napiše referenčno delo, ki ga bo treba upoštevati pri nadaljnjem zgodovinopisju in tudi splošnem razmišljanju na to temo.

Samo Rugelj, Bukla 105-106

© Bukla − Besedilo je avtorsko zaščiteno, glej Splošne pogoje uporabe.

Sorodne knjige

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...